Jedro

Iz utrjene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da kadar obdolženec svojo pravico do vložitve predloga za prenos krajevne pristojnosti ne izvršuje v skladu z njenim namenom, temveč jo z vlaganjem bistveno podobnih oziroma identičnih predlogov zlorablja, gre za očitno zlorabo procesnih pravic, ki jo je Vrhovno sodišče - kot tudi vsa druga sodišča - v skladu z določbo 15. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) dolžno onemogočiti.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru teče kazenski postopek zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po prvem odstavku 241. člena, v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Zadeva je v fazi glavne obravnave.

2.Obdolženčevi zagovorniki so vložili predlog za prenos krajevne pristojnosti, v katerem z vsebinsko enakimi trditvami, kot so jih v tej zadevi uveljavljali že v predlogu za prenos krajevne pristojnosti o katerem je Vrhovno sodišče odločilo s sklepom I Kr 13176/2011 z dne 25. 3. 2026, utemeljujejo prenos pristojnosti izven območja Višjega sodišča v Mariboru.

B.

3.Iz utrjene prakse Vrhovnega sodišča1 je razvidno, da kadar obdolženec svojo pravico do vložitve predloga za prenos krajevne pristojnosti ne izvršuje v skladu z njenim namenom, temveč jo z vlaganjem bistveno podobnih oziroma identičnih predlogov zlorablja, gre za očitno zlorabo procesnih pravic, ki jo je Vrhovno sodišče - kot tudi vsa druga sodišča - v skladu z določbo 15. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) dolžno onemogočiti.

4.Vrhovno sodišče je vsebinsko enak predlog za prenos krajevne pristojnosti obdolženčevih zagovornikov zavrnilo že s sklepom I Kr 13176/2011 z dne 25. 3. 2026. V njem je med drugim presodilo, da predlagatelj ni poimensko navedel sodnikov oziroma sodnikov porotnikov, ki naj bi bili v zatrjevanem poslovnem razmerju z oškodovancem v tem kazenskem postopku, da morajo biti okoliščine, ki jih mora vložnik utemeljiti v predlogu za prenos krajevne pristojnosti, takšne narave, da sodišče, ki bi bilo po splošnih pravilih pristojno za sojenje, kot celoto postavljajo pod objektivni dvom glede nepristranskosti sojenja, zlasti pa, da je primarno sredstvo za uresničevanje pravice do nepristranskega sojenja inštitut izločitve posameznega sodnika.

5.Obsojenčevi zagovorniki v obravnavanem predlogu za prenos krajevne pristojnosti niso navedli novih okoliščin, ki bi bile drugačne oziroma bi po vsebini presegale tiste, ki so jih že uveljavljali v predlogu za prenos krajevne pristojnosti, o katerem je Vrhovno sodišče odločilo s sklepom z dne 25. 3. 2026.

C.

6.Na podlagi navedenega je treba zaključiti, da obsojenčeva obramba s predlogom za prenos krajevne pristojnosti ne zasleduje namena tega inštituta, temveč je njegova vložitev usmerjena zgolj v zavlačevanja kazenskega postopka. Vrhovno sodišče je zato obravnavani predlog za prenos krajevne pristojnosti na podlagi določbe 15. člena ZKP in ob smiselni uporabi določbe petega odstavka 42. člena ZKP zavrglo.

7.Ker Vrhovno sodišče zaradi očitne zlorabe procesne pravice o zadevi ni vsebinsko odločalo, zagovornika pred odločitvijo tudi ni obvestilo o sestavi senata, ki je o zadevi odločal.

-------------------------------

1Primerjaj npr. sklepa v zadevah I Kr 42094/2013 z dne 1. 12. 2022 in I Kr 42663/2014 z dne 3. 9. 2025.