Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-76/05

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

24. 11. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1024/2003 z dne 23. 11. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. N 17/94 z dne 13. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrajno sodišče je v nepravdnem postopku na predlog pritožnika v naravi razdelilo stanovanjsko hišo s parcelo med solastnika tako, da je pritožnik (tedaj predlagatelj) med drugim prejel v izključno last odkrito teraso nad delavnico in kotlovnico v prvem nadstropju stanovanjske hiše. Višje sodišče je pritožbi pritožnika zavrnilo. Sodišči sta svojo odločitev utemeljili na stališču, da ima terasa oziroma betonska streha nad delavnico in kotlovnico določeno vrednost.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje stališču sodišča in trdi, da sporna površina ni nič drugega kot ravna streha. Meni, da ugotovitvi sodišča, da lahko prisojeno površino kadar koli obzida ali uredi ter da je izvedenec na enak način kot pritožnikovo ovrednotil tudi terase nasprotnega udeleženca, nimata podlage v dejansko ugotovljenem stanju. Ker naj bi bili razlogi obeh izpodbijanih sklepov v nasprotju z izrekom ali v nasprotju med seboj, naj bi bila sklepa arbitrarna in samovoljna ter brez razumne obrazložitve, zato naj bi šlo za kršitev 22. člena in posredno 2. člena Ustave. Nedopusten poseg v njegovo lastninsko pravico in s tem kršitev 33. člena Ustave pa naj bi predstavljala delitev nepremičnine, ki ne ustreza lastniškim deležem udeležencev nepravdnega postopka. Zaradi vštevanja vrednosti sporne terase v njegov lastniški delež, naj bi bil pritožnik pri delitvi hiše oškodovan za ocenjeno vrednost te terase.

3.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe prava. S tem pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustava v 2. členu neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), zato se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

4.Z vidika 22. člena Ustave bi lahko bile pomembne navedbe pritožnika, da sta izpodbijana sklepa arbitrarna in samovoljna ter brez razumne obrazložitve. Oceno arbitrarnega ravnanja bi lahko Ustavno sodišče izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti in bi bilo zato mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Višje sodišče je razumno obrazložilo, zakaj je štelo, da ima terasa oziroma betonska streha nad delavnico in kotlovnico določeno vrednost. Zgolj dejstvo, da pritožnik s to ugotovitvijo ne soglaša, pa ne zadošča za sklep, da je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave.

5.Pritožnik izpodbijani sodni odločbi očita, da krši pravico do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. Samo s tem, da naj v nepravdnem postopku hiša ne bi bila razdeljena natančno v skladu s solastniškima deležema, navedena človekova pravica ne more biti kršena.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia