Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica je imela v Republiki Sloveniji status zavarovanca od dneva vpisa do izbrisa iz poslovnega registra, ne glede na pritožbeno zatrjevanje, da družba od 30. 4. 2022 dalje ni poslovala, ker je bil sprejet sklep skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Bistveno je, da je prišlo do izbrisa družbe iz sodnega registra šele na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2023/... z dne 2. 3. 2023 po predhodno izdanem sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2023/... z dne 18. 1. 2023, s katerim je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku. Slednje dejstvo ne more izpodbiti niti potrdilo notarja z dne 14. 5. 2024, da je bila vloga pomotoma vložena šele 6. 12. 2022. Kot pravilno ugotavlja sodišče, bi bilo slednje lahko le predmet morebitnih odškodninskih postopkov zoper notarja in ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve toženca. Ravno zaradi tega tudi zaslišanje oziroma soočenje z notarjem ne bi pripomoglo k za tožnico ugodnejši rešitvi. Sodišče ni dolžno slediti vsem dokaznim pobudam stranke, je pa dolžno morebitno zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti. Slednje je razvidno iz 4. točke obrazložitve, zaradi česar ne gre za zatrjevano kršitev nedopustne zavrnitve dokaznega predloga. Pravne posledice, ki jih je tožnica zasledovala, je realiziral šele pravnomočni sklep o prenehanju družbe, ki ima oblikovalni (konstitutivni) učinek. Z vložitvijo predloga, na katerega se sklicuje tožnica se skladno z 9. členom ZSReg šele začne.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 7. 10. 2022 in številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 25. 9. 2023 ter na ugotovitev, da tožnica od 13. 4. 2022 do 2. 3. 2023 nima lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva ter poslovodenja družbe A. d. o. o., za polni zavarovalni čas 40 ur tedensko.
2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi izpodbijani odločbi toženca, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3.Tožnica uveljavlja procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP. Toženec je nezakonito odločil po prostem preudarku za dosego nedopustnega cilja. Z upravnim aktom je določil vsebino pravne norme tretjega odstavka 116. člena v zvezi s 15., 16., 17. členom ZPIZ najprej 10 ur tedensko in v pritožbi nezakonito zvišal na 40 ur tedensko. Tožnica ni pričela z delom oziroma z opravljanjem dejavnosti, zato je 12. 9. 2022 tožencu izrecno izjavila, da ni zaposlena in ne bo zaposlena za 10 ur tedensko oziroma 40 ur tedensko. Stališče sodišča je napačno in nima osnove v pravnih predpisih za uživalca starostne pokojnine neprekinjeno od 1. 11. 2012. Tožnica je bila obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nazadnje od 1. 9. 1999 do 31. 10. 2012 na podlagi 040 pri A. d. o. o. Tožnica je sodišču dokazala, da je neprekinjeno od 1. 11. 2012 prijavljena na podlagi 060 pri ZPIZ kot uživalka starostne pokojnine, kar potrjuje izpis ZZZS. Izpis zavarovanj ZZZS je javna listina. Sodišče je tožnici nezakonito podaljšalo izbris iz sodnega registra iz 3. 2. 2023 na 2. 3. 2023 in tožnico posledično materialno oškodovalo še za 30 dni. Tožnica je v skladu z določbami ZGD in po Zakonu o notariatu morala podpisati obvezni notarski listini in imenovanje za ustanoviteljico, edino družbenico za poslovodenje družbe d. o. o. do 31. 10. 2012. Sodišče zmotno ni izvedlo dokazov glede ravnanj notarja in delavcev, ki od 13. 4. 2022 oziroma 15. 4. 2022 do 8. 12. 2022 (osem mesecev), ni vložil predloga podpisane izjave za prenehanje družbe z dne 14. 4. 2022 oziroma 30. 4. 2022, skupaj 11 mesecev. Tožnica je uvedla postopke pri notarju v B. dne 6. 4. 2022 v notarski pisarni in ponovno po naročilu dne 13. 4. 2022 in vročila listine družbe A. d. o. o., za spremembo subjekta družbe in za prenehanje družbe. Tožnica in notar sta zaključila dogovor dne 13. 4. 2022 in notar se je zavezal, da bo takoj po prejemu sklepa o vpisu spremembe pri subjektu družbe A. d. o. o. in prejemu obvestila Ajpes o vpisu spremembe subjekta družbe pri registrskem sodišču, vložil predlog za prenehanje družbe A. d. o. o. po skrajšanem postopku. Notar je obvestilo Ajpesa prejel 14. 4. 2022. Kljub podpisanim listinam, ki jih je tožnica predložila za prenehanje družbe, predlog ni bil pravočasno vložen (nesrečni dogodek). Po notarju je z dne 8. 12. 2022 vložen predlog pri okrajnem sodišču v registrski zadevi vpisa sklepa o prenehanju družbe A. d. o. o. po skrajšanem postopku dne 18. 1. 2023 o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku dne 2. 3. 2023. Datum sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra 2. 3. 2023 je nezakonit. Sodišče je dolžno nezakonito napako v datumu izbrisa dne 2. 3. 2023 odpraviti na dan pravnomočnosti dne 3. 2. 2023. Napaka za 30 dni ne sme bremeniti tožnico. Sodišče je nezakonito zavrnilo dokaz z zaslišanjem in soočenje notarja, zato tožnica vztraja pri izvedbi dokazov v novem sojenju, če pritožbeno sodišče ne bo samo zaključilo postopka. Za sporni čas 11 mesecev se tožnici ne sme priznati lastnost zavarovanca.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožničino izvajanje potrebno poudariti zgolj naslednje.
6.V tej zadevi je sporna ugotovitev lastnosti zavarovanke. Gre za presojo pravilnosti in zakonitosti po uradni dolžnosti izdanih posamičnih upravnih aktov o vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi lastništva in poslovodenja družbe A. d. o. o., na podlagi 16. člena ZPIZ-2 za polni zavarovalni čas 40 ur tedensko od 13. 4. 2022 do 2. 3. 2023.
7.Sodišče prve stopnje je obširno povzelo pravno podlago sporne odločitve toženca v 7., 8. in 9. točki obrazložitve. Ključna je ugotovitev sodišča v 11. točki, da je podlaga za odločitev toženca o lastnosti tožnice kot zavarovanke iz naslova družbeništva in poslovodenja družbe A. d. o. o., na podlagi 16. člena ZPIZ-2 dejstvo, da je bila tožnica v spornem obdobju vpisana v Poslovni register Slovenije kot družbenica in poslovodja družbe. Dejstvo, da so na podlagi 16. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovane osebe, ki so družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v Republiki Sloveniji, ter hkrati poslovne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi, je zvezano z dejstvom, da traja obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 od dneva vpisa v poslovni register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz registra (tretji odstavek 22. člena ZPIZ-2). Slednje je ključno in je razvidno iz rednega izpisa iz sodnega/poslovnega registra.
8.Tožnica je imela v Republiki Sloveniji status zavarovanca od dneva vpisa do izbrisa iz poslovnega registra, ne glede na pritožbeno zatrjevanje, da družba od 30. 4. 2022 dalje ni poslovala, ker je bil sprejet sklep skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Bistveno je, da je prišlo do izbrisa družbe iz sodnega registra šele na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2023/7864 z dne 2. 3. 2023 po predhodno izdanem sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2023/2097 z dne 18. 1. 2023, s katerim je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku. Slednje dejstvo ne more izpodbiti niti potrdilo notarja z dne 14. 5. 2024, da je bila vloga pomotoma vložena šele 6. 12. 2022. Kot pravilno ugotavlja sodišče, bi bilo slednje lahko le predmet morebitnih odškodninskih postopkov zoper notarja in ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve toženca. Ravno zaradi tega tudi zaslišanje oziroma soočenje z notarjem ne bi pripomoglo k za tožnico ugodnejši rešitvi. Sodišče ni dolžno slediti vsem dokaznim pobudam stranke, je pa dolžno morebitno zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti. Slednje je razvidno iz 4. točke obrazložitve, zaradi česar ne gre za zatrjevano kršitev nedopustne zavrnitve dokaznega predloga. Pravne posledice, ki jih je tožnica zasledovala, je realiziral šele pravnomočni sklep o prenehanju družbe, ki ima oblikovalni (konstitutivni) učinek. Z vložitvijo predloga, na katerega se sklicuje tožnica se skladno z 9. členom ZSReg šele začne.
9.Pritožbeno sodišče ne more slediti tožničini zahtevi, da bi moralo sodišče upoštevati namen vpisa tožnice kot družbenice in poslovodje v sodni register, saj slednje ne more vplivati na nastanek socialno pravnega razmerja, ki glede na zakonska določila nastane ex lege. Hkratni status družbenice in poslovodne osebe sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja, zaradi česar gre za zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti. Pravne posledice vpisa in izbrisa iz sodnega registra iz 22. člena ZPIZ-2 so vezane le na področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
10.Neutemeljena je pavšalna trditev, da toženec nima pravilnih podatkov o zavarovanju za sporno obdobje, saj je matična evidenca javna listina in v njej potrjena dejstva veljajo za resnična, dokler ni dokazano nasprotno. Neizpodbita ostane tako ugotovitev sodišča v 12. točki obrazložitve, da je iz podatkov matične evidence zavarovancev ZZZS razvidno, da je bila tožnica obvezno zavarovana po šifrantu zavarovanj 040 v istem obdobju kot je bila vpisana v Poslovni register Slovenije.
11.Do preostalih pritožbenih izvajanj, ki za rešitev zadeve niso pravno relevantna, se pritožbeno sodišče ni dolžno posebej opredeljevati, ker ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane.
12.Upoštevajoč obrazloženo je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.
-------------------------------
1(C/1)
2(A/8)
3(B/3)
4(B/2)
5(A/14)
6Pravno dejstvo vpisa tožnice kot družbenice in poslovodje preneha obstajati.
7Družbenik in poslovodja.
8Od 13. 4. 2022 do 2. 3. 2023.