Jedro

V obravnavani zadevi je bilo potrebno uporabiti kazenski zakon, veljaven v času, ko naj bi bilo obdolžencu očitano kaznivo dejanje storjeno, torej upoštevati določilo člena 111/I-4 KZ, glede relativnega zastaranja kazenskega pregona, ki je v obravnavani zadevi nastopilo dne 11. 6. 2012. Tako je relativno zastaranje kazenskega pregona nastopilo že pred odločitvijo sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, s čimer je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP, kar je pritožbeno sodišče ugotovilo po uradni dolžnosti ob reševanju pritožbe obdolženega in kar uveljavljata tudi oba zagovornika.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe obdolženega Z.T. po uradni dolžnosti in ob ugoditvi pritožbama njegovih zagovornikov se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na novo odloči: - obtožba zoper obdolženega Z.T. (osebni podatki v prvostopni sodbi), da je v poslovne listine, ki jih mora voditi po zakonu in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, vpisal lažne podatke, dejanje pa je storil na način, da je v Mariboru v času od 10. 4. 2007 do 11. 6. 2007 kot direktor družbe G., d.o.o. družbi I., d.o.o. izstavil šest računov, in sicer: Tabela1

ŠT.RAČUNA DATUM

ZNESEK Z DDV 20 % DDV 530/07

10. 4. 2007

51.024,00 EUR

8.504,00 EUR 615/07

15. 5. 2007

4.248,00 EUR 708,00 EUR 616/07

21. 5. 2007

4.560,00 EUR 760,00 EUR 618/07

22. 5. 2007

5.160,00 EUR 860,00 EUR 620/07

4. 6. 2007

11.760,00 EUR

1.960,00 EUR 635/07

11. 6. 2007

4.920,00 EUR 820,00 EUR torej poslovne listine, ki jim mora voditi po Zakonu o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 89/98 in 67/2002) v zvezi s Slovenskim računovodskim standardom 21 in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi osebami, vanje pa vpisal lažne podatke in sicer je: - v račun št. 530/07, z dne 10. 4. 2007, vpisal, da se zaračunava pomoč pri izdelavi in montaži delov gredi cevovodov v C. T. ter da bodo dela opravljena do 25. 4. 2007, v skupni vrednosti 51.024,00 EUR, čeprav je vedel, da navedena storitev ni bila in ne bo opravljena; - v račun št. 615/07, z dne 15. 5. 2007, vpisal, da se zaračunava pospravljanje in čiščenje gradbišča pri popravilu mosta z vsemi dodatnimi zahtevami za popravilo poškodovanih delov na progi M. - P., v skupni vrednosti 4.248,00 EUR, čeprav je vedel, da navedena storitev ni bila nikoli opravljena; - v račun št. 616/07, z dne 21. 5. 2007, vpisal, da se zaračunava ureditev nočne razsvetljave za potrebe gradbišča v C. T., v skupni vrednosti 4.560,00 EUR, čeprav je vedel, na navedena storitev ni bila nikoli opravljena; - v račun št. 618/07, z dne 22. 5. 2007, vpisal, da se zaračunava ureditev in priprava 4 kontejnerjev za gradbišče v S. K., v skupni vrednosti 5.160,00 EUR, čeprav je vedel, na navedena storitev ni bila nikoli opravljena; - v račun št. 620/07, z dne 4. 6. 2007, vpisal, da se zaračunava izračun podlog za pripravo ponudbe za proizvodnjo biodizla na lokaciji tovarne K. d.d. v P., v skupni vrednosti 11.760,00 EUR, čeprav je vedel, na navedena storitev ni bila nikoli opravljena in - v račun št. 635/07, z dne 11. 6. 2007, vpisal, da se zaračunava obdelava delov toplotne izolacije cevovodov za C.C., v skupni vrednosti 4.920,00 EUR, čeprav je vedel, na navedena storitev ni bila nikoli opravljena, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 240. člena KZ, se na podlagi 4. točke 357. člena ZKP zavrne.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega Z.T. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) ter mu na podlagi člena 50 KZ izreklo pogojno obsodbo, s katero mu je določilo kazen šest mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let ter po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP v višini 21,20 EUR in sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

2. Zoper takšno pritožbo so se pritožili: - obdolženi iz katerega pritožbe izhaja, da se smiselno pritožuje zaradi kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbenemu sodišču predlaga izrek oprostilne sodbe oziroma razveljavitev prvostopne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje; - zagovornik obdolženega Odvetniška pisarna G. & S. zaradi kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlagajo izrek zavrnilne sodbe oziroma oprostilne sodbe, podrejeno pa, da napadeno sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in - zagovornik obdolženega A. K. iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da obdolženega oprosti obtožbe oziroma sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4. Pritožbeno sodišče je najprej skladno z določilom člena 383/I ZKP napadeno sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti. Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje v škodo obdolženca prekršilo kazenski zakon iz 3. točke 372. člena ZKP, saj so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.

5. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da se je kazenski pregon zoper obdolženega začel z vložitvijo kazenske ovadbe in sicer dne 12. 4. 2013, sicer zaradi drugega kaznivega dejanja in sicer zatajitve finančnih obveznosti po členu 254/I-III v zvezi s členom 27 KZ. Po opravljeni preiskavi je bil zoper obdolženega vložen obtožni predlog dne 25. 11. 2014, v katerem se obdolženemu očita storitev kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 240. člena KZ, za katerega je zagrožena zaporna kazen do dveh let. Obravnavano kaznivo dejanje naj bi obdolženi storil v času od 10. 4. 2007 do 11. 6. 2007, torej v času, ko so veljale glede zastaranja kazenskega pregona določbe 111. in 112. člena KZ. Iz 4. točke prvega odstavka 111. člena KZ izhaja, da kazenski pregon ni več dovoljen, če je od storitve kaznivega dejanja preteklo pet let, 6. točka 112. člena KZ pa določa, da kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, torej deset let. 6. Ker se obdolžencu očita, da je storil očitano kaznivo dejanje v času od 10. 4. 2007 do 11. 6. 2007, je relativno zastaranje kazenskega pregona nastopilo 11. 6. 2012, ko je preteklo pet let od storitve kaznivega dejanja, v tem času pa ni bilo storjeno nobeno dejanje za kazenski pregon obdolženega. Kazenska ovadba je bila vložena po preteku relativnega zastaranja kazenskega pregona in sicer dne 12. 4. 2013, ko je že preteklo pet let od storitve kaznivega dejanja, ki ga zakon zahteva za relativno zastaranje kazenskega pregona. Ker je v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča nastopilo relativno zastaranje kazenskega pregona, kazenski pregon zoper obdolženega Z. T. zaradi kaznivega dejanja iz člena 240/I KZ, ni več dopusten. V kolikor bi namreč v ovadbi očitano kaznivo dejanje z vložitvijo obtožnega predloga bilo prekvalificirano iz kvalificirane oblike v temeljno obliko, za katero je zagrožena milejša kazen, teče relativno zastaranje pregona do prekvalifikacije po kvalificirani obliki, od prekvalifikacije dalje pa po temeljni obliki. Obdolžencu pa se je s kazensko ovadbo očitala storitev kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti po členu 254/I-III v zvezi s členom 27 KZ, obtožni predlog pa je bil vložen za povsem drugo kaznivo dejanje in sicer ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz člena 240/I KZ. Prav zaradi navedenega ni bilo mogoče upoštevati rokov za relativno zastaranje kazenskega pregona, ki veljajo za kaznivo dejanje iz člena 254/I-III v zvezi s členom 27 KZ, ampak tiste, ki veljajo za kaznivo dejanje iz člena 240/I KZ.

7. Kršitev kazenskega zakona iz člena 372/3 ZKP je pritožbeno sodišče ugotovilo ob reševanju pritožbe obdolženega, uveljavljata pa jo tudi oba zagovornika. Tako zagovornik obdolženega Odvetniška družba G. & S. zastaranje kazenskega pregona sicer veže na vložitev obtožnega predloga, čemur sicer ni pritrditi, saj se je ta začel z vložitvijo kazenske ovadbe, vendar mu je pritrditi, ko navaja, da je kazenski pregon zoper obdolženca relativno zastaral. Do relativnega zastaranja kazenskega pregona je namreč prišlo dne 11. 6. 2012, ko je preteklo pet let od storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, saj so dejanja pregona zoper obdolženca stekla po tem datumu in sicer je bila vložena kazenska ovadba dne 12. 4. 2013, obtožni predlog na katerega se sklicuje zagovornik pa 1. 12. 2014. Zato je bilo pritožbi zagovornika obdolženega, ko uveljavlja relativno zastaranje kazenskega pregona pritrditi.

8. Prav tako zagovornik obdolženega odvetnik A. K. uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz člena 372/3 ZKP, ko se sklicuje na to, da je z vložitvijo obtožnega predloga dne 1. 12. 2014 in ob upoštevanju petletnega relativnega zastaralnega roka, kazenski pregon zoper obdolženca zastaral, oziroma ni več dopusten. Pritožbeno sodišče sicer navaja, kot že zgoraj obrazloženo, da se je kazenski pregon zoper obdolženega začel z vložitvijo kazenske ovadbe dne 12. 4. 2013, ko je ta bila poslana v reševanje Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru, torej po roku relativnega zastaranja kazenskega pregona, ki je nastopilo 11. 6. 2012. 9. V obravnavani zadevi je bilo potrebno uporabiti kazenski zakon, veljaven v času, ko naj bi bilo obdolžencu očitano kaznivo dejanje storjeno, torej upoštevati določilo člena 111/I-4 KZ, glede relativnega zastaranja kazenskega pregona, ki je v obravnavani zadevi nastopilo dne 11. 6. 2012. Tako je relativno zastaranje kazenskega pregona nastopilo že pred odločitvijo sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, s čimer je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP, kar je pritožbeno sodišče ugotovilo po uradni dolžnosti ob reševanju pritožbe obdolženega in kar uveljavljata tudi oba zagovornika.

10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe in zoper obdolženega zavrnilo obtožbo skladno z določilom člena 357/4 ZKP, saj kazenski pregon zaradi zastaranja ni več dopusten. Glede na ugotovljeno kršitev se pritožbeno sodišče s pritožbenimi navedbami obdolženega in ostalimi navedbami zagovornikov, ni ukvarjalo.

11. Ker je prišlo do izdaje zavrnilne sodbe je bilo potrebno na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP odločiti, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov, proračun.