Jedro

Enako varstvo pravic voznikov in voznikov začetnikov je zagotovljeno, če sodišče (in ne prekrškovni organ) odloča tudi o prekrških, ki jih stori voznik začetnik, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu.

Izrek

I. Plačilni nalog Postaje prometne policije C. z dne 21.7.2007 se razveljavi glede prekrška po šestem odstavku v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1, ter zanj določene globe in stranske sankcije in se zadeva v tem delu vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

II. Plačilni nalog Postaje prometne policije C. z dne 21.7.2007 se v odločbi o enotni globi in stranski sankciji spremeni tako, da se globa, določena za prekršek po petem odstavku v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1, izreče.

Obrazložitev

A. 1. Postaja prometne policije C. je zoper storilca S.L. 21.7.2007 izdala plačilna naloga. Prekrškovni organ je s plačilnim nalogom storilcu zaradi prekrška po šestem odstavku v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1 določil globo 500,75 EUR in 8 kazenskih točk, zaradi prekrška po petem odstavku v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1 pa globo 500,75 EUR, ter izrekel enotno globo 1.001,50 EUR in stransko sankcijo 8 kazenskih točk. 2. Vrhovni državni tožilec je 2.4.2008 zoper pravnomočna plačilna naloga vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vložnik navaja, da je imel S.L. ob storitvi prekrškov status voznika začetnika, saj še ni dopolnil 21 let. Zato zoper njega v skladu s 7. alinejo drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ni bil dovoljen hitri postopek, v katerem je prekrškovni organ z dvema plačilnima nalogoma izrekel stransko sankcijo 12 kazenskih točk. Obravnavanje pred prekrškovnim organom ima za posledico različno procesno obravnavanje voznikov začetnikov v primerjavi z vozniki, pri katerih o prekrških, za katere je predpisana sankcija 18 kazenskih točk, odloča sodišče. Le sodišče ima možnost uporabe omilitvenih določil iz šestega odstavka 26. člena ZP-1. Vložnik Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da izpodbijana plačilna naloga razveljavi ter zadevo vrne Postaji prometne policije C. v nadaljnji postopek.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilcu prekrškov in njegovemu zagovorniku, ki nanjo nista odgovorila.

B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija dva plačilna naloga, pri tem pa ni izkazal povezave med izpodbijanima odločbama, ki bi opravičevala izpodbijanje obeh odločb z istim pravnim sredstvom. V tem se obravnavana situacija razlikuje od primerov, ko je vložena ena zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločbo prekrškovnega organa in sklep sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj v takem primeru prva izpodbijana odločba predstavlja podlago za odločanje in izdajo druge izpodbijane odločbe. Vrhovno sodišče je zato štelo, da sta vloženi dve zahtevi za varstvo zakonitosti, in pod opr. št. IV Ips 47/2008 obravnavalo zahtevo, vloženo zoper plačilni nalog ..., zahtevo zoper plačilni nalog ... pa je obravnavalo pod opr. št. IV Ips 60/2008. 5. O prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča (prvi odstavek 45. člena ZP-1). Po določbi prvega odstavka 52. člena ZP-1 se o prekrških odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom, razen ko zakon določa drugače. Izjeme, ko hitri postopek ni dovoljen, so določene v drugem odstavku 52. člena ZP-1. V primerih prekrškov zoper varnost javnega prometa, kot je obravnavani, hitri postopek med drugim ni dovoljen, kadar je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).

6. V času storitve prekrška veljavno besedilo 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 je mogoče razlagati na dva načina. Po prvi (restriktivni) razlagi velja izjema po tej določbi zgolj za postopke o tistih prekrških, za katere je zaradi teže kršitve cestno prometnega pravila v zakonu predpisana sankcija 18 kazenskih točk. Po drugi razlagi pa sodijo v to skupino tudi vsi tisti postopki o prekršku, za katere je poleg globe predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk, pod pogojem, da je storilec v skladu s 66. točko prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 voznik začetnik. Ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov ima namreč tudi v teh primerih višina predpisane stranske sankcije kazenskih točk enako posledico, to je izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Vrhovno sodišče je v sodbi z dne 7.2.2008, opr. št. IV Ips 22/2007, odločilo, da je potrebno določbo 7. alineje 52. člena ZP-1, ki razmejuje pristojnost za odločanje o prekrških med sodišči in prekrškovnimi organi (torej predvsem upravnimi organi – drugi odstavek 45. člena ZP-1), v skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije razlagati tako, da bo voznikom začetnikom omogočeno enako varstvo pravic v postopku o prekršku kot drugim voznikom. Obe skupini voznikov je potrebno v procesnem smislu enako obravnavati. V tem pogledu sta položaja obeh skupin voznikov glede sicer različnih prekrškov, ki pa imajo za posledico izrek enake stranske sankcije, to je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v smislu 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 v bistvenem podobna.

8. Iz besedila 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 nedvomno izhaja, da o prekrških, za katere je predpisana sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu, odloča sodišče, in sicer praviloma v rednem sodnem postopku. Enako varstvo pravic voznikov in voznikov začetnikov bo zagotovljeno, če bo sodišče odločalo tudi o prekrških, ki jih stori voznik začetnik, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu. Na ta način bo ne glede na status voznika v vseh zadevah, ki imajo za posledico sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, dejansko stanje prekrška, odgovornost in sankcija zanj, predmet odločanja enakega organa v enakem postopku oziroma ne bo o nekaterih med seboj podobnih položajih odločal prekrškovni organ po pravilih hitrega postopka, o ostalih pa sodišče po pravilih drugačnega (rednega sodnega) postopka.

9. Z izpodbijanim plačilnim nalogom je prekrškovni organ storilcu med drugim zaradi prekrška po šestem odstavku v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1 poleg globe v znesku 500,75 EUR izrekel tudi stransko sankcijo 8 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede na to, da je bil (kot pravilno navaja vrhovni državni tožilec) S.L. v času storitve obravnavanega prekrška voznik začetnik (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1), je bila s takšno odločitvijo prekrškovnega organa kršena 7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1 in je glede tega prekrška podana kršitev določb postopka iz 2. alineje 62. člena ZP-1, ker o prekršku ni odločil pristojni organ. Zato je Vrhovno sodišče v tem delu ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca tako, da je plačilni nalog razveljavilo glede prekrška, o katerem ni dovoljeno odločati v hitrem postopku, ter zadevo v tem delu vrnilo prekrškovnemu organu, ki bo moral v nadaljnjem postopku odločiti o vložitvi obdolžilnega predloga (tretji odstavek 51. člena ZP-1).

10. Ni pa utemeljen predlog vrhovnega državnega tožilca, naj se razveljavi plačilni nalog v celoti. Zahteva ne navaja nobenega razloga, zaradi katerega bi bila uveljavljana kršitev 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 podana tudi glede drugega prekrška oziroma ne utemelji, zakaj o njem ni odločil pristojni organ (2. alineja 62. člena ZP-1). Za prekršek po petem odstavku v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1 je predpisana samo globa, zato ne velja izjema iz 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 in se o tem prekršku v skladu s prvim odstavkom 52. člena ZP-1 odloča po hitrem postopku. Prekrškovni organ je kot pristojen za odločanje v hitrem postopku ravnal skladno z drugim odstavkom 51. člena ZP-1, ko je ugotovil, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga izvedel in sam izdal odločbo o prekršku. Glede tega prekrška kršitev, uveljavljana z zahtevo za varstvo zakonitosti, ni podana, zato je plačilni nalog glede prekrška po petem odstavku v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1 ostal v veljavi. Spremeniti je bilo potrebno le odločbo o izreku globe. Pri tem je Vrhovno sodišče upoštevalo globo, ki jo je za drugi prekršek določil prekrškovni organ.