Jedro

Sodišče je dobilo odgovor, da je bila pošiljka vročena 9.10.2013 z opombo, da podpisa ni možno pridobiti, in reklamirano vročilnico, na kateri je napisan dan prejema, podpisa prejemnika pa ni, pač pa opomba vročevalca: „Podpisa ni možno pridobiti“ , brez navedbe zakaj. Opisana vročilnica ne dokazuje prejema vabila na glavno obravnavo, saj ni izpolnjena kot bi morala biti.

Sodišču ni treba izvajati predvsem dokazov, ki so: a) nepotrebni, ker je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pri zadnjem razlogu je potrebna posebna previdnost. Ne sme se namreč pretvoriti v t.i. vnaprejšnjo dokazno oceno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek in tožeči stranki naložilo v plačilo stroške postopka tožene stranke.

2. Tožeča stranka se pritožuje „iz vseh pritožbenih razlogov“. Navaja, da ji sodišče ni vročilo odgovora na tožbo. Uveljavlja kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ni ji ni bilo vročeno vabilo na narok 25.10.2012, zato zakoniti zastopnik, ki bi moral biti na naroku zaslišan, sploh ni bil seznanjen kdaj bo narok. Uveljavlja tudi kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da v obrazložitvi sodbe niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, in sicer korespondenci med pravdnima strankama. Posledično je napačno ugotovljeno dejansko stanje. Iz korespondence izhaja, da je bila pogodba sklenjena, saj so bile dogovorjene vse bistvene sestavine. Izkazane so vse predpostavke za odškodninski zahtevek, zato bi moralo ob pravilni uporabi materialnega prava sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi. Višino škode dokazujejo predložene listine, pa tudi predlagane priče bi vedele o tem izpovedati.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je bilo tožeči stranki vabilo na narok vročeno. Pritožbene navedbe so v pretežnem delu nedopustne novote. Ob upoštevanju pravočasno podanih trditev je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi prvostopenjsko sodbo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odgovor na tožbo je sicer sodišče prve stopnje sprva namesto tožeči stranki vročilo pravni osebi s podobnim nazivom. Ko je to ugotovilo je poslalo tožeči stranki fotokopijo odgovora na tožbo. Vročilnica v spisu, pripeta k list. št. 25 spisa, dokazuje, da ga je tožeča stranka prejela 31.5.2013. Ker je v pripravljalni vlogi z dne 5.7.2013 tožeča stranka navedla, da ni prejela odgovora na tožbo, ji ga je sodišče ponovno poslalo; prejela ga je 12.7.2013, kar potrjuje vročilnica, pripeta k list. št. 36 spisa. Pritožbeno zatrjevanje o neprejemu odgovora na tožbo je torej protispisno.

6. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da tožeča stranka ni bila pravilno vabljena na narok za glavno obravnavo, ki ga je sodišče opravilo 25.10.2013. V zapisniku o naroku je navedeno, da za tožečo stranko ni pristopil nihče in da „vabilo ni izkazano – povratnice še ni v spisu“. Sodišče je glede vročitve vabila na glavno obravnavo tožeči stranki naredilo poizvedbo na pošti. Dobilo je odgovor, da je bila pošiljka vročena 9.10.2013 z opombo, da podpisa ni možno pridobiti, in reklamirano vročilnico, na kateri je napisan dan prejema: deveti oktober 2013, podpisa prejemnika pa ni, pač pa opomba vročevalca: „Podpisa ni možno pridobiti“ , brez navedbe zakaj. Pritožbeno sodišče pripominja, da je vse na vročilnici napisano z isto pisavo, ki je vsaj na pogled enaka tudi pisavi na poizvednici. Opisana vročilnica ne dokazuje prejema vabila na glavno obravnavo, saj ni izpolnjena kot bi morala biti glede na določila 149. člena v zvezi s 133. členom ZPP. Ker je sodišče kljub nepravilni vročitvi opravilo narok 25.10.2013 in po poizvedbi glede vročitve izdalo sodbo, je zagrešilo uveljavljano kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Tožeča stranka je razen zaslišanja zakonitega zastopnika predlagala tudi zaslišanje več prič (računovodkinje, natakarjev). Pojasnila je o čem bodo pričali. Sodišče prve stopnje ni zaslišalo nikogar. Obstaja načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Skladno z drugim odstavkom 287. člena ZPP lahko zavrne tiste dokaze, za katere meni, da niso potrebni za odločbo. Sodišču tako ni treba izvajati predvsem dokazov, ki so: a) nepotrebni, ker je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pri zadnjem razlogu je potrebna posebna previdnost. Ne sme se namreč pretvoriti v t.i. vnaprejšnjo dokazno oceno. Zavrnitev dokazov mora sodišče obrazložiti. Predlagana zaslišanja niso povsem neprimeren dokaz, dokazni predlogi so zadostno substancirani in z njimi bi se ugotavljala pravno relevantna dejstva. Z neizvedbo substanciranega dokaznega predloga, s katerim skuša stranka dokazati pravno relevantno dejstvo, ji je odvzeta pravica do izjave v postopku, kar predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki terja razveljavitev izpodbijane sodbe (354. člen ZPP). Kršitve namreč sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti, ker ne more prvič na pritožbeni stopnji izpeljati praktično celotnega kontradiktornega postopka, saj bi s tem strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).

9. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi ugotovljene procesne kršitve. V zvezi s pravilno uporabo materialnega prava (uradni preizkus po drugem odstavku 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče opozarja, da tožeča stranka tožbeni zahtevek temelji na poslovni odškodninski odgovornosti, ki je urejena v 239. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Pravila o poslovni odškodninski odgovornosti pa kot posebna pravila izključujejo uporabo splošnega pravila iz prvega odstavka 131. člena OZ, na katerega se je opirala izpodbijana sodba. Razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti ureja 240. člen OZ.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena OZ.