Jedro

Odtujitev stvari, o kateri teče pravda (v konkretnem primeru se je ugotavljalo, ali je možen dostop do toženčevega kozolca, po toženčevi parceli ter ali obstoji potreba po služnosti vožnje v korist toženčevih parcel po parceli tožnikov), ne ovira, da se pravda med istimi strankami ne dokonča (1. odst. 195. čl. ZPP).

Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 354. čl. ZPP, v konkretnem primeru v zvezi s 187. čl. ZPP) je podana le, če je kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oz. pravilnost sodbe. Ugotovitev v 1. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje, "da je prenehala potreba po služnostni pravici voženj" po služečem zemljišču, ob istočasni presoji, da "se služnost odpravi", pa na zakonitost oz. pravilnost sodbe ni mogla vplivati.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku ter ukinilo služnost, ki je potekala po parceli št. 192, last tožeče stranke, v korist parc. št. 191 in 12/3, obe vpisani v vl.št. y. Tožencu je zato prepovedalo vožnjo po parc.št. 192. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji zatrjuje, da bi se zahtevek moral glasiti na ukinitev služnosti ne pa na ugotovitev, da je prenehala potreba po služnosti. To je del ugotavljanja dejanskega stanja. S tem revident očita sodišču bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče tudi ne omenja, da je toženec med postopkom razveljavil prvotno darilno pogodbo, tako da je ostal le lastnik parcele, na kateri stoji hiša, drugo parcelo pa je vrnil darovalcu. Ta sprememba je bila vknjižena v zemljiški knjigi. Lastnik zemljišča, po katerem služnost poteka, je oče toženca, ki pa ni zajet v pravdi. Sodišču očita še, da ni napravilo dokazne ocene izvedenskega mnenja. Iz tega mnenja je namreč razvidno, da bi bili stroški za utrditev nove ceste nesorazmerni.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revidentu je potrebno ponovno pojasniti, da odtujitev stvari, o kateri teče pravda (v konkretnem primeru se je ugotavljalo, ali je možen dostop do toženčevega kozolca, po parc. št. 191 ter ali zato obstoji potreba po služnosti vožnje v korist parc. št. 191 in 12/3 po parceli tožnikov), ne ovira, da se pravda med istimi strankami ne dokonča (1. odst. 195. čl. ZPP). Če bi takšno ravnanje toženca imelo vpliv na zahtevano pravno varstvo, bi se že tožnikov procesni položaj zelo otežil, saj je vstop pridobitelja stvari v pravdo odvisen najprej od le-tega, potem pa še od privolitve obeh pravdnih strank (2. odst. 192 in 2. odst. 195. čl. ZPP). Na drugačno odločitev zato tudi zatrjevana sprememba v zemljiški knjigi ne more vplivati. Očitek, da bi bilo potrebno upoštevati višino stroškov za utrditev nove ceste, ki naj bi bili po izvedenskem mnenju nesorazmerni, je neutemeljen. Kot sta že razložili obe sodišči, višina teh stroškov v konkretnem primeru ni pravno relevantna, saj iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da tudi pot, po kateri poteka sporna služnost, ni utrjena. Poleg tega, upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve, ni odveč povdariti, da se je do kozolca že vozilo tudi po parc. št. 191, ki je last toženca. Prav tako ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi nepravilno oblikovanega tožbenega zahtevka. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 354. čl. ZPP, v konkretnem primeru v zvezi s 187. čl. ZPP) je podana le, če je kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oz. pravilnost sodbe. Ugotovitev v 1. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje, "da je prenehala potreba po služnostni pravici voženj" po služečem zemljišču, ob istočasni presoji, da "se služnost odpravi", pa na zakonitost oz. pravilnost sodbe ni mogla vplivati. Takšen sodbeni izrek namreč vsebuje, tako kot je tudi na to trditev tožene stranke odgovorilo že pritožbeno sodišče, v konkretnem primeru potrebni konstitutivni del. Odločitvi sodišč pa sta, upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve o možnosti dostopa do kozolca, stoječega na parc.št. 12/3 po parc. št. 191, tudi po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilni (58. čl. ZTLR).

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).