Jedro

Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zaradi česar mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu (prvi odstavek 30. člena ZUS-1 in prvi odstavek 20. člena ZUS-1).

Tožnica je bila kot zemljiškoknjižna lastnica parcel, katerih meja s sosednjimi se je urejala, ker upravni organ tudi na ustni obravnavi ni uspel doseči soglasja o poteku mej, ki ne bi odstopale od katastrske meje, pozvana, da v roku 30 dni od prejema poziva pri pristojnem sodišču vloži predlog za sodno ureditev predmetnih delov mej. Ker tožnica ni ravnala po pozivu, je organ pravilno ugotovil, da je nastopila zakonska fikcija, da se s potekom predlaganih delov mej strinja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijanim sklepom združil v skupno reševanje več zadev ter z izpodbijano odločbo v I. točki izreka odločil, da se v katastrski občini a. kot urejeni evidentirajo deli mej parcel: - 39 s sosednjimi parcelami 3269/1 (dotik), 1115/1, 1112, 1111, 1110, 1109, 1106, 1107 (last tožnice), 1103/1 (last tožnice) in 3269/2 (5. alineja izreka), - 30 (last tožnice) s sosednjo parcelo 3269/2 (10. alineja izreka). V 3. točki izreka pa je navedel, da je grafični prikaz obvezna priloga temu aktu. V obrazložitvi je navedel, da je geodetsko podjetje A. d.o.o. po pooblastilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložil zahtevo z več zahtevki. Zahteva je bila vložena v zvezi z pravnomočno odločbo Skupščine občine Cerknica št. 462-34/75-2/5 z dne 24. 10. 1979 o uvedbi komasacijskega postopka za območje dela katastrske občine ... Pogoj za evidentiranje upravne komasacije je, da mora biti meja oboda komasacijskega območja urejena, kot izhaja iz četrtega odstavka 57. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), kar je namen tega postopka. Geodetska uprava je preizkusila vlogo po 35. in 61. členu ZEN in ugotovila, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. Vse stranke postopka so se na mejni obravnavi v zapisniku št. 200/2014 z dne 20. 5. 2015 strinjale s potekom predlaganega dela meja, z izjemo tožnice, ki se mejne obravnave ni udeležila. Iz elaborata ureditve meje pa izhaja, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da je bilo lastnici omogočeno, da ga je prejela vsaj 8 dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Tožnica je po pooblaščencu v določenem roku podala izjavo, da se s potekom predlaganih del mej ne strinja. S predlagano mejo ni soglašala tudi na ustni obravnavi z dne 14. 1. 2016. Tako je meja ostala sporna tudi po ustni obravnavi, zato je organ tožnico pozval, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začne sodni postopek ureditve meje. Pozvana lastnica sodnega postopka ni začela, zato je organ v skladu s četrtim odstavkom 39. člena ZEN štel, da se strinja s potekom predlaganih delov mej.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil in soglašal z razlogi prvostopnega organa. Prvostopni organ je pravilno preveril lastništvo vseh parcel z vpogledom v zemljiško knjigo, kot mu to nalaga 11. člen ZEN oziroma določba 21. člena ZEN. V zvezi s sklicevanjem tožnice, da odločba Skupščine občine Cerknica z dne 24. 10. 1979 ni pravnomočna, pa je navedel, da predložena dokumentacija vsebuje potrdilo Upravne enote Cerknica št. 331-61/2015 z dne 5. 11. 2016, da je sporna odločba v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča SRS št. U 523/79-4 z dne 19. 12. 1979, postala pravnomočna dne 8. 2. 1980. 3. Tožnica v tožbi navaja, da drugostopni organ ni obravnaval njenih ugovorov in jih je zaobšel z navedbo, da se njeni ugovori v pretežnem delu ne nanašajo na v predmetnem postopku ugotovljene in urejene meje, temveč da tožnica opisuje potek in dogajanja v drugih upravnih postopkih. S tem je zaobšel ključne njene pritožbene ugovore. Tožnica je v pritožbi povedala, da se upravni organ ne more sklicevati na odločbe, ki niso pravnomočne ter bi to moral v postopku upoštevati. Posledično zato poziv organa, da vloži tožbo za ureditev meje, na podlagi takšnega dejanskega in pravnega stanja, torej na podlagi nepravnomočnih odločb, enostavno ni zakonito. Zgodovina komasacijskega postopka je dolga in nezaslišano je, da naj bi se po 36-ih letih nadaljeval komasacijski postopek, ki obravnava okoliščine, ki so relevantne za komasacijo in so se spremenile, pogojev za komasacijo pa sploh ni več. O tem, da odločbi navedeni v pritožbi nista pravnomočni, organ ni rekel nič. Tožnica ni vložila tožbe, ker poziv ni imel podlage. Organ bi moral po 36-ih letih preizkusiti vse okoliščine komasacije in ugotoviti, ali so še podani pogoji za njeno uvedbo. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in odločbe prvostopnega in drugostopnega organa in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Stranke z interesom v tem postopku A.A., B.B., C.C.. D.D. B., F.F., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, G.G. na tožbo niso odgovorile.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo, zaradi česar mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu (prvi odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), prvi odstavek 20. člena ZUS-1). Ker mora tožnik v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, saj sodišče v tem upravnem sporu zato ne bo opredeljevalo do navedb, ki jih je tožnica navajala v upravnem postopku (ali v pritožbi), ne pa tudi v tožbi. Sodišče navedeno pojasnjuje glede na tožničine ugovore, da drugostopni organ ni obravnaval tožničinih ugovorov in jih je tako zaobšel z navedbo na str. 3 obrazložitve, tretji odstavek, ključne ugovore. Na prvi tožničin ugovor, ker ni konkretiziran, zato sodišče ne more odgovoriti.

8. V zvezi z ugovorom, da se organ ne more sklicevati na odločbe, ki niso pravnomočne ter bi to moral drugostopni organ upoštevati, sodišče ugotavlja iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa, da je v obravnavani zadevi vložilo zahtevo z več zahtevki Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v zvezi s pravnomočno odločbo Skupščine občine Cerknica št. 462-34/75-2/5 z dne 24. 10. 1979 o uvedbi komasacijskega postopka za območje dela katastrske občine a. Da je bilo ministrstvo upravičen vlagatelj za vložitev zahteve z več zahtevki, izhaja iz prvega odstavka 57. člena ZEN. Na podlagi zahteve iz določbe četrtega odstavka 57. člena ZEN, da je evidentiranje upravne komasacije dopustno, če je meja oboda komasacijskega območja urejena, je bil torej vlagatelj zahteve pred ureditvijo novih parcel dolžan urediti meje oboda komasacijskega območja. V zvezi s sporno pravnomočnostjo citirane odločbe pa je ugotoviti, da je le-ta izkazana na podlagi potrdila Upravne enote Cerknica št. 331-61/2015 z dne 5. 1. 2016, da je odločba postala pravnomočna dne 8. 2. 1980, na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča SRS št. U 523/79-4 z dne 19. 12. 1979. Tožnica zato neutemeljeno ugovarja, da je organ vodil postopek na podlagi nepravnomočne odločbe.

9. Neutemeljeni pa so v obravnavanem katastrskem postopku tudi vsi ugovori, ki se nanašajo na komasacijo in odpad potrebe po njej po 36 letih njene zgodovine. Teh ugovorov ni bil dolžan presojati niti drugostopni organ kot pritožbeni organ niti sodišče ob presoji pravilnosti in zakonitosti katastrske odločitve.

10. V obravnavani zadevi je bila tožnica kot zemljiškoknjižna lastnica parcel, katerih meja s sosednjimi se je urejala, ker upravni organ tudi na ustni obravnavi ni uspel doseči soglasja o poteku mej, ki ne bi odstopale od katastrske meje, pozvana, da v roku 30 dni od prejema poziva pri pristojnem sodišču vloži predlog za sodno ureditev predmetnih delov mej. Ker tožnica ni ravnala po pozivu, je organ pravilno ugotovil, da je nastopila zakonska fikcija, da se s potekom predlaganih delov mej strinja. S tem so bili izpolnjeni pogoji za evidentiranje urejenih delov mej v zemljiškem katastru (39. člen ZEN). Tožnica neutemeljeno ugovarja, da ni vložila tožbe (pravilno predloga), ker poziv ni imel podlage. Kot že rečeno, je imel organ podlago, da pred evidentiranjem komasacije uredi meje oboda komasacijskega območja v pravnomočni odločbi o uvedbi komasacijskega postopka za območje dela k.o. ...

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa in odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.