Jedro

Sodišče druge stopnje poudarja, da je v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) ne le začetek postopka, temveč tudi tek postopka v dispoziciji strank. Kot velja za procesni pobotni ugovor, da ga je treba uveljavljati na izrecen in jasen način, velja tudi za vsak drug ugovor v pravdnem postopku, torej tudi za ugovor stvarne nepristojnosti.

Izrek

V tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom P xxx/2023 z dne 4. 12. 2023 v obravnavani zadevi določilo novo vrednost spornega predmeta v višini 12.966,86 EUR (I. točka izreka), odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku (II. točka izreka), ter določilo, da bo po pravnomočnosti navedenega sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Mariboru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (III. točka izreka). Razlog za izdajo sklepa o nepristojnosti je bil, ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, kar predstavlja mejno vrednost za spore med okrajnimi in okrožnimi sodišči po 32. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena ZPP). Meni, da za odločanje v tej pravdni zadevi ni stvarno pristojno, ker se je Okrožno sodišče v Mariboru prepozno izreklo za stvarno nepristojno. Navaja, da bi se Okrožno sodišče v Mariboru glede na določbo drugega odstavka 19. člena ZPP lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno ob uradnem preizkusu tožbe, pozneje pa se ne bi smelo, ker tožena stranka (v nadaljevanju toženka) izrecnega ugovora stvarne nepristojnosti v odgovoru na tožbo ni podala, temveč je zgolj ugovarjala, da je vrednost spornega predmeta določena nepravilno in predlagala, da sodišče določi pravo vrednost spornega predmeta. Predlaga, da Višje sodišče v Mariboru določi, da je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

4. Pregled zadeve pokaže, da Okrajno sodišče v Mariboru ne napada ugotovljene vrednosti spornega predmeta v višini 12.966,86 EUR, temveč izpostavlja, da se je Okrožno sodišče v Mariboru prepozno izreklo za stvarno nepristojno, ker tega ni storilo v predhodnem preizkusu tožbe, toženka v odgovoru na tožbo ni podala izrecnega ugovora stvarne nepristojnosti, temveč zgolj ugovor, da vrednost spornega predmeta ni pravilno določena.

5. Sodišče druge stopnje poudarja, da je v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) ne le začetek postopka, temveč tudi tek postopka v dispoziciji strank.1 Kot velja za procesni pobotni ugovor, da ga je treba uveljavljati na izrecen in jasen način,2 velja tudi za vsak drug ugovor v pravdnem postopku, torej tudi za ugovor stvarne nepristojnosti.

6. Pregled spisa pokaže, da je v predmetni zadevi toženka na 4. strani odgovora na tožbo izpostavila, da vrednost spornega predmeta ni 20.864,63 EUR, temveč zgolj 12.966,86 EUR, in se pri tem sklicevala na to, da je tožeča stranka postavila dva tožbena zahtevka in da gre pri ugotovitvenem zahtevku za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki predstavlja prejudicialno vprašanje in se ne všteje v vrednost spornega predmeta, da se dajatveni zahtevek glasi zgolj na vračilo 12.966,86 EUR, ne pa na plačilo 20.864,63 EUR, kar pomeni, da je vrednost spornega predmeta zgolj vrednost dajatvenega zahtevka, ne pa tudi vrednost vmesnega ugotovitvenega zahtevka. Na koncu je poudarila, da je glede na to, da je od vrednosti spornega predmeta odvisna stvarna pristojnost sodišča, odmera sodne takse in višina nadaljnjih sodnih stroškov, bistveno, da je ta določena pravilno, in sicer v višini 12.966,86 EUR. Pri tem se je tudi sklicevala na prvi odstavek 39. člena ZPP, v skladu s katerim v primerih, če je za ugotovitev stvarne pristojnosti odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka.

7. Po mnenju sodišča druge stopnje toženka v odgovoru na tožbo ni podala jasnega in izrecnega ugovora stvarne pristojnosti. Zato se Okrožno sodišče v Mariboru, ki se ob predhodnem preizkusu tožbe ni izreklo za stvarno nepristojno, po prejemu odgovora na tožbo ne bi smelo izreči za stvarno nepristojno (drugi odstavek 19. člena ZPP). Glede na navedeno je za sojenje pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

1 J. Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba Ljubljana, 1961, str. 40. 2 VSL sodba I Cpg 50/2014 z dne 29.10.2014.