Jedro

Po ustaljeni sodni praksi velja, da imamo pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani toliko pravnih razmerji, kolikor je subjektov na upniški strani. Seštevanje vrednosti posameznih denarnih zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Izjemi od tega pravila sta enotno sosporništvo (ki pomeni sovpadanje objektivne in subjektivne kumulacije) in solidarnost terjatve oziroma obveznosti. V teh dveh procesnih položajih je vrednost spornega predmeta lahko le en(otn)a.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Pravdne stranke so zlatarji. Tožnika od toženca zaradi neizpolnitve kupoprodajne pogodbe z izročitvijo naročene količine zlata zahtevata nadomestitev izgubljenega dobička iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožnikoma povrniti znesek 69.499,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 11. 2012 dalje do plačila.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnika vlagata revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagata razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Priglašata revizijske stroške.

5. Toženec je vložil odgovor na revizijo, v katerem nasprotuje revizijskim razlogom in predlaga njeno zavrnitev ter da mu tožnika povrneta njegove stroške revizijskega postopka.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo in je dovoljena le v okvirih in pod pogoji, ki jih določa zakon. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), če tega zneska ne presega, presega pa 2.000,00 EUR in zakon ne določa, da revizije ni, pa je dovoljena, če je predhodno dopuščena (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP).

8. Po ustaljeni sodni praksi velja, da imamo pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani toliko pravnih razmerji, kolikor je subjektov na upniški strani. Seštevanje vrednosti posameznih denarnih zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

9. Izjemi od tega pravila sta enotno sosporništvo (ki pomeni sovpadanje objektivne in subjektivne kumulacije) in solidarnost terjatve oziroma obveznosti. V teh dveh procesnih položajih je vrednost spornega predmeta lahko le en(otn)a. 10. Tožnika nista enotna (196. člen ZPP), temveč (zgolj) navadna materialna sospornika (1. točka prvega odstavka 191. člena ZPP v zvezi z 195. členom ZPP). Pri sosporništvu gre zmeraj za združitev več pravd v skupni postopek, pri čemer procesnopravna razmerja kljub skupnemu razpravljanju in odločanju ohranijo vsak svojo identiteto; imamo jih toliko, kolikor je oseb na eni pravdni strani. Vsak sospornik vodi svojo pravdo samostojno.

11. Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje tudi ne izhaja, da gre za solidarno terjatev. V primeru, ko denarna terjatev ni opredeljena kot solidarna, gre po ustaljeni sodni praksi za deljivo terjatev. Vsak soupnik lahko uveljavlja (zgolj) svoj del terjatve, pri čemer zakon določa domnevo o delitvi terjatve na enake dele (tretji odstavek 393. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

12. V obravnavanem primeru gre torej za subjektivno kumulacijo (združevanje procesnih subjektov) na aktivni strani; obstaja torej toliko pravnih razmerij, kolikor je subjektov na upniški strani. Za presojo, katera zahteva za pravno varstvo pride v poštev, je v smislu drugega odstavka 41. člena ZPP toliko relevantnih zahtevkov, kot je tožnikov.

13. Revizijsko izpodbijana vrednost pravnomočne sodbe je glede plačila 69.499,35 EUR oziroma v reviziji je celo opredeljena nižja vrednost v višini 42.000,00 EUR. Ob upoštevanju navedenih kriterijev je izpodbijana vrednost spornega predmeta za vsakega tožnika polovica tega zneska, to je 34.749,68 EUR oziroma 21.000,00 EUR, ki pa ne dosega revizijskega praga po drugem odstavku 367. člena ZPP.

14. Revizija tožnikov zoper sodbo zato ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 377. člena ZPP zavrglo.

15. Ker toženec na nedovoljenost revizije v odgovoru ni opozoril in tako ni prispeval k rešitvi revizije, je revizijsko sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).