Jedro

Tekom postopka je bilo sodišče seznanjeno, da je tožnica napredovala v pedagoški naziv redni profesor za področje biofizike. Ta naziv, redni profesor za področje biofizike, pa je bila korist oziroma interes, ki ga je tožnica zasledovala z vložitvijo tožbe. Zato izpodbijani upravni akt ne posega več v njeno pravico ali njeno neposredno na zakon oprto osebno korist. V nadaljnjih vlogah tožnica sicer utemeljuje pravni interes za vloženo tožbo, vendar z navedbami ni v zadostni meri pojasnila, zakaj meni, da tudi po pridobitvi pedagoškega naziva „redni profesor za področje biofizika“ še vedno zasleduje pravni interes, da se odpravi izpodbijanji prvostopni akt. Tožbenega zahtevka pa tudi ni modificirala.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z ugotovitvenim sklepom odločil, da v skladu s tretjim odstavkom 215. člena Statuta Univerze v Ljubljani ni izpolnjen pogoj za nadaljevanje postopka, zato se postopek za izvolitev izredne profesorice dr. A.A. v naziv redne profesorice za področje biofizika ustavi. V obrazložitvi sklepa med drugim navaja, da je tožnica vložila vlogo za izvolitev v naziv redne profesorice za področje biofizika. Imenovani so bili člani komisije za pripravo strokovnih ocen, imenovan je bil tudi strokovni poročevalec in sicer prof. dr. B.B. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta je celotno gradivo z ocenami poročevalcev posredovala Habilitacijski komisiji Univerze v Ljubljani. Po pregledu celotne dokumentacije je Habilitacijska komisija ugotovila, da so mnenja treh od petih poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidatke negativna. S tem niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka. Habilitacijska komisija je zato dekanu Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete predlagala, naj postopek zaključi skladno z določilom tretjega odstavka 215. člena Statuta Univerze v Ljubljani. Na tej podlagi je senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani sprejel sklep, da se postopek za izvolitev izredne profesorice dr. A.A. v naziv redne profesorice za področje biofizika ustavi. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zoper ugotovitveni sklep Univerze v Ljubljani Medicinske fakultete z dne 15. 6. 2010 zavrnil. Tožnica se ne strinja z odločitvijo prvostopnega organa in predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep kot nezakonit odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je ugotovitveni sklep sprejet na podlagi vsebinsko neresničnih dejstev, ki jih je tožnica že uveljavljala v pritožbi, in ne more biti objektiven. Navaja, da so neresnične naslednje trditve: da so objavljena dela nekvalitetna, kar naj bi dokazovala njihova slaba citiranost (C.C., Č.Č., B.B.), da je prispevek A.A. področju biofizike nezadosten (Č.Č., B.B.), odsotnost objave v reviji s faktorjem vpliva večjim od 5 (B.B.), motivi in nameni tožnice (C.C.) pri delih, kjer je soavtor D.D., da A.A. nima nobenega prispevka (Č.Č.).

Tožena stranka se s tožbenimi navedbami ne strinja in jih v celoti prereka. Obširno razlaga razloge za svoja stališča. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tekom postopka je bilo sodišče seznanjeno, da je tožnica napredovala v pedagoški naziv redni profesor za področje biofizike, zaradi česar jo je pozvalo, naj se izjavi, ali vztraja pri vloženi tožbi. Tožnica je na poziv sodišča odgovorila z dopisom z dne 4. 6. 2012 in z vlogo z dne 11. 10. 2012, navedla je da vztraja pri vloženi tožbi. V vlogi z dne 11. 10. 2012 je navedla, da nima namena nadaljevati s postopkom izvolitve v naziv redne profesorice za biofiziko, vseeno pa meni, da obstaja pravni interes po ugotavljanju zakonitosti postopka. Navaja, da so mnenja treh ocenjevalcev (prof. dr. C.C., prof. dr. B.B. in prof. dr. Č.Č.) škodila njenemu ugledu in položaju, zato želi, da sodišče ugotovi, da so trditve kolegov, ki so navedene v tožbi neresnične, neskladne z objektivnimi merili kvalitete znanstvenega dela, diskriminatorne po spolu in irelevantne za oceno strokovnosti, tako kot je to že navedeno v tožbi. Namerava tudi podati odškodninski zahtevek. Meni tudi, da je sodba pomembna kot precedens, saj bi s tem doprinesla k bolj ustreznemu tolmačenju avtonomije tožene stranke. Zato vztraja pri vloženi tožbi in pri zahtevku, naj ji tožena stranka povrne stroške postopka.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Upravni spor je dopusten le, če so izpolnjene procesne predpostavke, določene v 36. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ena izmed njih je določena v 6. točki istega člena, ki se nanaša na obstoj pravnega interesa. Po navedeni določbi sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravo varstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.

Po presoji sodišča navedena procesna predpostavka v tem sporu ni izpolnjena, zaradi česar v obravnavani zadevi upravni spor ni dopusten. Upravni akt, s katerim je prvostopni organ ugotovil, da v skladu s tretjim odstavkom 215. člena Statuta UL niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka zaradi česar se postopek za izvolitev tožnice v naziv redne profesorice za področje biofizike ustavi, ne posega več v tožničino pravico ali njeno neposredno na zakon oprto osebno korist. Med strankama ni sporno, da je tožnica tekom upravnega postopka že pridobila pedagoški naziv redni profesor za področje biofizike. To izhaja tudi iz sporočila Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta, ki obvešča, da bo imela redna profesorica dr. A.A., univ. dipl. fiz. javno nastopno predavanje ob izvolitvi v naziv redne profesorice za področje biofizike v četrtek, 7. junija 2012, ob 9.00 uri v srednji predavalnici na Medicinski fakulteti UL, Korytkova 2, Ljubljana. Ta naziv, redni profesor za področje biofizike, pa je bila korist oziroma interes, ki ga je tožnica zasledovala z vložitvijo tožbe. V nadaljnjih vlogah tožnica sicer utemeljuje pravni interes za vloženo tožbo, vendar sodišče meni, da tožnica z navedbami v vlogi ni v zadostni meri pojasnila, zakaj meni, da tudi po pridobitvi pedagoškega naziva „redni profesor za področje biofizika“ še vedno zasleduje pravni interes, da se odpravi izpodbijani prvostopni akt. Tožnica tožbenega zahtevka ni modificirala, temveč je izrecno izjava, da vztraja pri vloženi (izpodbojni) tožbi. V vlogi z dne 11. 10. 2012 je celo navedla, da nima namena nadaljevati s postopkom izvolitve v naziv redne profesorice za biofiziko. To pomeni, da tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega položaja, ki ga je nesporno dosegla z imenovanjem v naziv redne profesorice za biofiziko, ne bi mogla več izboljšati. Pravni interes pa mora obstajati ves čas postopka.

Svoj pravni interes za vloženo tožbo je utemeljevala s tem, da je ocena treh ocenjevalcev škodila njenemu ugledu in njenemu položaju. Navajala je tudi, da namerava vložiti odškodninsko tožbo. Te okoliščine po presoji sodišča ne izkazujejo pravnega interesa za vodenje upravnega spora. V kolikor tožnica meni, da sta prizadeta njen ugled in položaj, zaradi česar namerava vložiti odškodninski zahtevek, sodišče pripominja, da lahko vse te ugovore uveljavlja v postopku pred rednim sodiščem.

Sodišče se tudi ne strinja s tožnico, ko pravni interes utemeljuje s tem, da je sodba pomembna kot precedens, ki bi s tem doprinesla k bolj ustreznemu tolmačenju avtonomije tožene stranke. Kot že povedano, pravni interes kot procesna predpostavka za vodenje spora pomeni, da mora tožnik (tožnica) uveljavljati varstvo svojih pravic ali pravnih korist. Varovanje splošnega pravnega interesa za izpolnitev te procesne predpostavke ne zadostuje.

Sodišče je zato tožbo tožnice zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže, zavrne ali postopek ustavi.