Jedro

Uporaba (razlaga) tako splošnega ustavnega načela sorazmernosti, kot tudi izrecno določenega pri izbiri vrste zdravstvenega posega (8. člen ZDZdr), v okoliščinah konkretnega primera, terja skrajšanje izrečenega ukrepa zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor, oddelek za psihiatrijo, brez privolitve v nujnih primerih.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se nasprotno udeleženko M.T. zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor, oddelek za psihiatrijo, brez privolitve v nujnih primerih za čas od 26. februarja 2018 do 26. marca 2018.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotna udeleženka zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor, brez privolitve v nujnih primerih, za čas dveh mesecev od dneva izdaje tega sklepa, to je do 26. 4. 2018. 2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka. V obširni pritožbi, pisani na osmih listih z lastnoročno in zelo čitljivo pisavo navaja razloge, zaradi katerih meni, da je odločitev sodišča prve stopnje neutemeljena. V pritožbi nato opiše njene začetke poklicne poti po končanju študija (nasprotna udeleženka je profesorica filozofije in nemškega jezika). Nasprotuje trditvi, da ne sprejema nobenih družbenih norm, ker je ta trditev v nasprotju s tem, da je v preteklih 15 letih uspešno dokončala študij, živela samostojno življenje in delovala v družbi. V posesti ima lastniško stanovanje, ki je sicer potrebno še nekaterih del za dokončanje, v isti etaži pa živijo njeni starši. Po diplomi sicer ni dobila ustrezne zaposlitve in ima status nezaposlene osebe, vendar je občasno opravljala dela prevajanja in inštruirala nemški jezik. V pritožbi priznava, da je v preteklih letih občasno užival s CBD in THC substanco obogateno smolo, vendar je bila kljub temu sposobna opravljati vsa za preživetje potrebna opravila. V pritožbi opiše tudi družinske odnose in razmere in tudi dogodek, ki je bil povod za njeno hospitalizacijo v mesecu januarju letos. Pojasni tudi razloge njenega uriniranja v posteljo. V nadaljevanju se ukvarja tudi z razlago njenih verskih prepričanj ter objavljenih besedil na njenem FB profilu. Podrobno pritožba pojasni tudi dogodke v času sedanje hospitalizacije in poudari, da ni pobegnila iz odprtega oddelka, kjer je bila nameščena. Odšla je le na sprehod, saj se je počutila utesnjeno na oddelku in v skrbi za svoje zdravje ter v stiski zaradi terapije in ocenjuje, da je naredila "neumnost". Poudarja tudi, da, če na zaprtem oddelku ne bi izkazala primernega vedenja je ne bi premestili na odprtega ter, da se je na oddelku obnašala v skladu s hišnim redom. Podrobno tudi opiše dogodek dne 23. 2. 2018, v zvezi z izjavo o nejemanju zdravil. V pritožbi priznava, da zdravil ni želela jemati iz razlogov nespečnosti, motnje spolnih ritmov, neprijetne senzacije, okrnjene kognicije, spomina, motorike in nezaključenega diagnostičnega postopka. V zvezi s slednjim postavlja vprašanje, kako se lahko brez diagnoze in odsotnosti akutnega psihotičnega stanja sploh kaj zdravi. V zvezi s pozitivnim testom na substanco THC pojasnjuje, da se ta sprošča z maščobnimi celicami, na oddelku pa je jemala zdravila, ki povzročajo rejenje, prav tako je uživala veliko ogljikovih hidratov, ki zavirajo izločanje THC. Tehta 72 kg, meri 170 cm, kar je povečana telesna teža, torej o kakšni veliki izgubi ali shiranosti ni govora. V nadaljevanju poudarja, da o filozofskih izjavah ne morejo sodb izrekati zdravniki in meni, da je kognitivno oslabljenost mogoče pripisati zdravilom, svojo nervozo na naroku pojasnjuje z nepripravljenostjo ter, da je njen psihološki profil takšen, da je že vse od osnovnega šolanja naprej imela tremo pred nastopanjem. Na koncu pritožbe meni, da je izrečen ukrep neprimeren, predolg, nesorazmeren, zato prosi za "primeren ukrep zavoljo odsotnosti akutnega stanja".

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V skladu s 30. členom ZDZdr in 37. členom ZNP, v zvezi s 366. in 366.a členom in 350. členom ZPP, je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo določb ZPP preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka.

5. V postopkih, ki potekajo na podlagi določb ZDZdr kot posebnem predpisu in na podlagi določb Zakona o nepravdnem postopku - ZNP kot splošnem predpisu, morajo sodišča varovati pravice in interese oseb z duševnimi motnjami; zato je tudi v teh postopkih potrebno zakonske določbe razlagati (uporabljati) tako, da se poudarjeno varujejo njihove pravice in temeljne svoboščine, ki jih je dopustno omejevati zgolj z namenom doseganja optimalnih učinkov zdravljenja1. Sicer tudi splošno ustavno načelo sorazmernosti je izrecno urejeno pri izbiri vrste zdravstvenega posega2. Zato je razumljivo, da zakonodajalec daje sodiščem tudi široka procesna orodja3, s katerimi se uresničuje načelo največje koristi teh oseb, kot skupen imenovalec vseh drugih načel. 6. Sodišče druge stopnje je ob obravnavani pritožbe nasprotne udeleženke (v nadaljevanju osebe) ocenilo, da je potrebno dopolniti dokazni postopek. Zato je dne 12.3.2018 izvedlo narok, na katerem je kot priči zaslišalo zdravnici J.P. dr. med., dr. A.P. dr. med., mamo (najbližjo osebo) K.T.K., opravilo razgovor z osebo ter pribavilo najnovejšo medicinsko dokumentacijo in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pr 37/2017 z dne 9.3.2017 ter izpis besedil, ki jih je oseba objavila na njenem Facebook profilu. Pri izvedbi dokaznega postopka je bila navzoča pooblaščenka osebe, v skladu s 31. členom ZZZdr.

7. V tem postopku so materialnopravne predpostavke tiste, ki jih določa prvi odst. 39. člena ZDZdr (v zvezi s 53. členom) in sicer: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Navedene predpostavke morajo biti podane kumulativno. Pri tem je potrebno upoštevati, da pa je za posamezno predpostavko zakonodajalec določil različne dopustne zakonske dejanske stanove, ki pa so opredeljeni alternativno. Zapisano pomeni, da je za posamezno predpostavko dovolj, da je izpolnjen eden izmed zakonskih dejanskih stanov.

8. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je pravilno in popolno ugotovilo dejanske okoliščine, ki tvorijo konkretni dejanski stan iz citirane prve alineje; natančneje, izpolnjena je zagotovo predpostavka:"če huje ogroža svoje zdravje", pri čemer je sodišče prve stopnje menilo, da je podana tudi predpostavka "če ogroža svoje življenje". Naveden je namreč tudi dogodek, v katerem je oseba "prijela za nož"4. Pri tem sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za že drug istovrsten dogodek, saj tudi iz sklepa z dne 9.3.2017 izhaja, da je v podkrepitev svojih navedb uporabila tudi nož. Prvo navedena predpostavka je podana tudi zato, ker oseba odklanja jemanje zdravil ter uživa škodljive (in nedovoljene) droge. Glede slednje okoliščine je sodišče druge stopnje, ker je oseba v pritožbi zanikala, da je v času bivanja na odprtem oddelku ponovno uživala THC, dopolnilo dokazni postopek. Kot priča zaslišana J.P., ki je v času bivanja osebe na odprtem oddelku bila njena zdravnica, je namreč pojasnila, da v konkretnem primeru ni možno, da bi bil test pozitiven zaradi izločanja THC iz maščobnih celih5, saj je bila oseba pred opravljenim preizkusom že negativna (zapis v medicinski dokumentaciji z dne 9.2.2018) nato pa ponovno pozitivna (po odobrenem izhodu, zapis v medicinski dokumentaciji z dne 16.2.2018). Tudi glede jemanja zdravil je sodišče druge stopnje dopolnilo dokazni postopek in sicer zato, ker iz medicinske dokumentacije (zapis z dne 23.2.2018) izhaja, da bi lahko navedba osebe, da je opustila jemanje zdravil, bila:"...tudi provokacija iz njene strani.". Oseba je v pritožbi sicer priznala, da je zdravila prenehala jemati, in zato navedla tudi razloge, vendar je sodišče druge stopnje to okoliščino preverilo in ugotovilo, da je zapis v pritožbi točen. Ob razgovoru pa je oseba povedala tudi, da sedaj zdravila redno jemlje.

9. Sodišče druge stopnje tudi nima pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o obstoju duševne motnje pri osebi ter vzročno posledični povezanosti med duševno motnjo in stanjem ogrožanja iz prve alineje prvega odst. 39. člena ZDZdr. Pri tem ne gre prezreti, da je enaka diagnoza bila postavljena v že omenjenem postopku iz marca 2017, s strani izvedenca S.. Dva različna izvedenca sta torej potrdila diagnozo:"Bipolarna afektivna motnja". V dopolnjenem dokaznem postopku je bila resda ugotovljeno, na kar je opozorila tudi pritožba, da pri osebi še niso znani vsi rezultati diagnostičnih postopkov, manjkajo še rezultati glede kognitivnega upada funkcij, vendar slednji niso odločilni za samo opredelitev (ne)obstoja duševne motnje. Da ta duševna motnja vpliva na oceno realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, je bilo potrjeno z večimi okoliščinami. Načeloma ima sicer pritožba prav, da je sprejemanja in tudi širjenje določenih idej, versko prepričanje in prilagajanje življenja lastnim načelom in vrednotam, dopustno in celo pravno varovano. A meja dopustnosti preneha tam, ko se s tem poseže v enake pravice drugih oseb, to mejo pa je oseba zagotovo prekoračila s pošiljanjem neprimernih vsebin drugim osebam. Dobesedno stalnica v postopkih, kot je predmetni, pa je "bolezenska nekritičnost" takšnih oseb, ko torej slednji v postopku samoocenjevanja zanikajo obstoj duševne motnje in temu primerno tudi uravnavajo svoja ravnanja, predvsem v odklonilnem odnosu do zdravljenja.

10. A obravnavani primer ne ustreza v celoti temu vzorcu, zato je imelo sodišče druge stopnje, ob branju pritožbe, pomisleke, ali so podane vse okoliščine, ki utemeljujejo obstoj še tretje zakonske predpostavke. Sodišče prve stopnje je to odločitev utemeljijo predvsem z razlogi, ki jih je sodišče druge stopnje zapisalo v prejšnji točki obrazložitve - odklonilen odnos do jemanja zdravil, bolezenska nekritičnost. Iz nespornih podatkov v spisu izhaja, da je oseba bila sprejeta na zdravljenje že 9.1.2018 in to prostovoljno. Iz sprva varovane enote je bila premeščena na odprto enoto, nato pa dne 23.2.2018 sprejeta odločitev, da se je zaradi kršitev hišnega reda premesti na oddelek pod posebnim nadzorom in uvede ta postopek. Povod za takšno odločitev je bila izjava osebe, da je prenehala jemati zdravila in pa pozitiven test na THC. Sodišče druge stopnje je v dopolnjenem dokaznem postopku od zdravnice, ki se je (po timskem sestanku) odločila za tak ukrep, prejelo pojasnilo, da je ta odločitev bila sprejeta zato, ker je bilo ocenjeno, da oseba potrebuje nadzor in nadaljnje zdravljenje, odpust iz odprtega oddelka, kjer je bila prostovoljno, pa bi pomenil opustitev zdravljenja; ob bolezenski nekritičnosti in nejemanju zdravil pa bi se njeno zdravstveno stanje zelo verjetno znova zelo poslabšalo.

11. Sodišče druge stopnje je ob branju pritožbe ugotovilo, da je slednja napisana tako glede obsega, kot uporabljenih besednih zvez, argumentacije in nenazadnje tudi slovnice, na povsem primeren način. Tudi ob pogovoru z osebo se je sodišče druge stopnje lahko prepričalo, da je pogovor z njo tekel brez posebnih težav. Vendar je ta zunanja podoba in vtis v delu pogovora, ki se je nanašal na njene zdravstvene težave, potrdil ugotovitve sodišča prve stopnje, da oseba še zmeraj nima kritičnega odnosa do njenih težav, oziroma, ga pripisuje (zlo)rabi prepovedanih drog in njihovemu vplivu na njeno duševno zdravje. Zato je tudi v tem pogovoru izrazila mnenje, da bi lahko opustila jemanje zdravil. Sodišče druge stopnje ob tem navaja, da je oseba izrecno povedala, da zdravila sedaj redno jemlje in sodišče ji to verjame tudi zato, ker sta priči, že omenjena J.P. in sedanja zdravnica dr. A.P., sodišču natančno pojasnili način jemanja zdravil oz. nadzor in razlike v režimu med odprtim in zaprtim oddelkom. Prav ta okoliščina, torej redno jemanje zdravil in pa vtis, ki ga je dobilo sodišče druge stopnje ob branju pritožbe in osebnem razgovoru z osebo, pa demantirajo pritožbene navedbe o domnevnih škodljivih učinkih zdravil nanjo. Res je, da v izhodišču velja teza, da ima vsako zdravilo tudi učinke, ki so lahko škodljivi, toda primerjava okoliščin in duševnega stanja osebe, opisanega v medicinski dokumentaciji ob sprejemu in sedaj, ob neposredni zaznavi sodišča druge stopnje, je bila očitno drugačna; v konkretnem primeru ima torej uvedeno zdravljenje zelo pozitivne učinke, zato tudi sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da so okoliščine, ki jih je ugotovilo dne 26.2.2018 takšne, da so utemeljevale izrečen ukrep. Pri tem še dodaja, da je glede možnosti t.i. ambulantnega zdravljena tudi najbližja oseba izjavila, da, navkljub njeni izjemni angažiranosti in pripravljenosti pomagati hčeri, meni, da v tem trenutku takšna rešitev ne bi bila ustrezna.

12. Vendar pa, že omenjeno načelo sorazmernosti (drugi odst. 8. člena ZDZdr), zahteva od sodišč še posebej skrbno presojo tako glede vrste postopka, kot tudi glede dolžine izbranega zdravstvenega posega. Prav ima namreč pritožba, da se s predmetnim postopkom in izrečenim ukrepom posega v vrsto temeljnih pravic in svoboščin osebe, zato je potrebna o tem še posebej skrbna presoja. Sodišče druge stopnje je dalo posebno težo okoliščini, da je oseba, četudi s pomočjo članov družine, pa vendarle pristala na prostovoljno obliko zdravljenja in, da sedaj to zdravljenje traja že od 9.1.2018. Pomemben dejavnik je pri osebi tudi uživanje škodljivih substanc, kar bi terjalo njeno vključitev v program obravnave odvisnosti, ki v osnovi temelji na prostovoljni odločitvi osebe. Čeprav ne gre za pravno zavezujoče izjave, je oseba sodišču druge stopnje izrazila pripravljenost vključitve v ta program. Sodišče druge stopnje je posebej preizkusilo tudi možnost, da se oseba ponovno prostovoljno odloči za nadaljevanje zdravljenja na odprtem oddelku UKC Maribor, vendar se je pri tem kot ovira izkazal njen, še zmeraj pozitiven test na THC; po pojasnilih že navedenih prič pa faza izločanja traja cca 3 do 4 tedne, zato pozitiven test ne pomeni, da je oseba ponovno uživala droge; glede na to, da se sedaj nahaja na varovanem oddelku, je ta možnost tudi malo verjetna. Oseba je sicer tudi glede te možnosti načeloma izrazila privolitev, s takšnim predlogom se je strinjala tudi najbližja oseba (mama). Tudi ta izjava, kot je bilo že zapisano, za osebo ni pravno zavezujoča, lahko pa je pomemben indic vsaj za to, da se oseba morda vendarle zaveda, da njene težave niso zanemarjujoče in, da še potrebuje nadzor, predvsem pa spodbudo k njihovi odpravi.

13. ZZZdr ima posebne določbe, ki urejajo tudi odpust (71. člen). Sodišče druge stopnje ne vidi nobenih pravnih ovir, da se ne bi časovno usklajeno uvedla kombinacija odpusta in takojšnje uvedbe prostovoljne oblike zdravljenja; z zrcalnim pogledom ali obrnjenim časovnim redosledom, se je to v tej zadevi že zgodilo - sprva prostovoljno obliko zdravljenja je zamenjala prisilna. Vendar je odpust odvisen od okoliščin, ki jih sprva ocenjuje zdravstveno osebje, šele nato je vzpostavljena sodna kontrola. Tudi zato v obravnavanem primeru sodišče (prve ali druge stopnje) o tem ne more (sme) odločati.

14. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje sprejelo odločitev, da skrajša čas izrečenega ukrepa tako, da ga določi v trajanju enega meseca (30. člen ZDZdr v zvezi s 37. členom ZNP ter 3. tč. 365. člena ZPP). V skladu s prvim odst. 48. člena ZZZdr, v zvezi s tretjim odst. 65. člena ZZZdr, je ta čas lahko najdlje 6 mesecev. Čeprav se v ta čas ne šteje čas prostovoljnega zdravljenja, pa je sodišče druge stopnje vendarle upoštevalo tudi obdobje od 9.1.2018, tudi zato, ker je v tem času vendarle bila opravljena diagnostika in uvedena terapija, ki sicer, zaradi že opisanih ravnanj osebe ni bila tako uspešna, kot bi sicer bila; toda kljub temu so rezultati že vidni. Res je, da obstaja bojazen, da bo oseba predvsem v primeru, če ne bo trdna v svoji pripravljenosti, da se s problemi sooči na ustrezen način in dopusti zdravljenje z metodami klasične medicine, ponovno imela resne zdravstvene težave. A napovedovanje prihodnosti ni naloga sodišč, predvsem pa ne podlaga odločanja. Zato lahko sodišče druge stopnje izrazi le iskreno upanje, da se v bodoče ime M.T. ne bi pojavljalo na ovitku sodnih spisov bele barve.

15. Pooblaščenka je priglasila tudi stroške zastopanja pred sodiščem druge stopnje, o katerih pa sodišče druge stopnje v tem sklepu ni odločilo. O njih bo odločilo sodišče prve stopnje, ki tudi sicer v izpodbijanem sklepu ni odločalo o stroških, priglašenih v postopku pred sodiščem prve stopnje, kar je posledica razlage, da stroški obveznega zastopanja v teh primerih, ne glede na uspeh, zmeraj bremenijo sredstva sodišča (51. člen ZDZdr).

1 Npr. 3. in 32. člen ZDZdr; 5. člen ZNP. 2 8. člen ZDZdr. 3 5. člen ZNP: "Sodišče si mora ves čas postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čimprej ugotovijo in zavarujejo. Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi mladoletnikov in oseb, ki zaradi duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.".6. člen ZNP:"V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli.". 4 S tem ravnanjem je lahko ogroženo tako življenje kot tudi zdravje. 5 Test je sicer lahko pozitiven iz tega razloga.