Jedro

Če je zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakazoval družinsko pokojnino zakoniti zastopnici upravičenca (mati toženca) tudi po njegovi polnoletnosti, ko ji je zastopanje prenehalo po zakonu, toženec pa ni bil več upravičen do družinske pokojnine, ker se ni več šolal, lahko zavod terja povračilo zneskov neposredno od toženca le, če jih je zakonita zastopnica porabila za preživljanje toženca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je toženec dolžan plačati Sit 166.767,00 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.6.1995 dalje do plačila ter mu povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje, vse v 15 dneh pod izvršbo. Izreklo je tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba je utemeljena. Ob nespornem dejstvu, ki ga je kot takega ugotovilo prvostopenjsko sodišče, da poštnih nakaznic o prejemu zneskov družinske pokojnine za čas od 1.9.1993 do 31.8.1994 ni podpisal toženec ter ob dejstvu, da je na nakaznicah toženčev naslov R. 5, P., na katerem je, kot je izpovedal na glavni obravnavi 12.2.1999, v pravno relevantnem obdobju živel pri babici A.Z., glede katere je na isti obravnavi toženec pojasnil tudi, da ga je preživljala ter da je verjetno, da so bili zneski družinske pokojnine, ki predstavljajo preplačilo, izplačani njej za toženca ter glede na vsebino dopisa A.Z., ki ga je tožnik prejel 9.6. 1995 (priloga A/7), je odločitev prvostopenjskega sodišča preuranjena. Ob opisanem stanju je za pravilno odločitev bistveno, ali je oseba, ki so ji bili v pravno relevantnem obdobju izplačani zneski družinske pokojnine, le-te porabila za preživljanje toženca, ki je bil tedaj že polnoleten, ali ne, na kar smiselno opozarja pritožba. S tem vprašanjem pa se prvostopenjsko sodišče doslej še ni ukvarjalo. Zato bo moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem in dopolnjenem dokaznem postopku zaslišati toženčevo babico A.Z. glede vprašanja, ali so bili v pravno relevantnem obdobju zneski družinske pokojnine izplačani njej ter ji predočiti za to obdobje tudi fotokopije nakaznic (v prilogah od A/9 do A/12), nadalje z njo razčistiti, zakaj je na večini nakaznic podpis Z.D., ki je toženčeva mati in ki po rezultatih dosedanjega dokaznega postopka ne živi na že navedenem naslovu v P. ter po potrebi zaslišati tudi njo. Z.A. pa bo zaslišalo tudi o vprašanju, ali je denar, ki predstavlja preplačilo, porabila za preživljanje toženca, v celoti ali delno. Tudi toženca bo moralo podrobno zaslišati o vprašanju, iz kakšnih finančnih sredstev se je v obravnavanem obdobju preživljal, ali je bil zaposlen ali ne, saj o vsem tem doslej še ni bil podrobno zaslišan, poleg tega pa je že citirana navedba, da ga je babica preživljala, zgolj njegova navedba na že navedeni obravnavi, ne pa izpovedba. Po potrebi bo prvostopenjsko sodišče izvedlo tudi soočenje med tožencem in A.Z.. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, da bo prvostopenjsko sodišče lahko ponovilo in dopolnilo dokazni postopek v navedeni smeri, po potrebi pa izvedlo tudi druge dokaze, pomembne za ugotovitev pravno relevantnih dejstev.