Jedro

Odločanje o zapustnikovih dolgovih s sklepom o dedovanju ni predvideno. Upniki svoje terjatve uveljavljajo v pravdnem postopku. Pritožnika zato ni treba napotiti na pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je pritožnika – zaradi ugotovitve obstoja in vsebine oporoke, na podlagi katere mu gre dedna pravica po zapustnici – napotilo na pravdo zoper zakonito dedinjo. Določilo je 30-dnevni rok za vložitev tožbe in postopek prekinilo za 30 dni oz. do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, če bo tožba v tem roku vložena.

2. Pritožuje se na pravdo napoteni J. L. Opozarja, da je tekom pravdnega postopka – poleg tega, da obstaja zapustničina oporoka – uveljavljal tudi terjatev do dedinje iz naslova neupravičene obogatitve, ker je v preteklem obdobju skrbel za pokojno. V teku zapuščinskega postopka je pojasnil temelj in višino zatrjevane terjatve v višini 10.080,00 EUR. Dedinja je terjatev prerekala, kar pomeni, da med dediči obstajajo sporna dejstva. Sodišče bi zato z izpodbijanim sklepom moralo odločiti tudi glede navedene terjatve. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo odločeno tudi glede prijavljene terjatve, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V teku zapuščinskega postopka je pritožnik, ki uveljavlja dedno pravico kot oporočni dedič, priglasil tudi terjatev, ki jo ima zaradi oskrbe zapustnice v času njenega življenja. Gre za zapustničin dolg. Za zapustnikove dolgove so dediči odgovorni do vrednosti podedovanega premoženja oz. svojega dednega deleža (142. čl. Zakona o dedovanju).

5. V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. čl. Zakona o dedovanju.). Odločanje o zapustnikovih dolgovih s sklepom o dedovanju ni predvideno. Na osnovi 142. čl. Zakona o dedovanju upniki svoje terjatve uveljavljajo v pravdnem postopku. Izjemoma, le če je dosežen dedni dogovor glede poplačila upnikov, so tudi zapustnikovi dolgovi predmet sklepa o dedovanju.

6. Pritožnik, ki z dedinjo ni dosegel dogovora o poplačilu zapustničinega dolga, bo svojo terjatev moral uveljaviti v pravdi. Ker rezultat pravde na odločanje v zapuščinskem postopku ne bo vplival, pritožnika na pravdo ni potrebno napotiti in zapuščinskega postopka ni treba prekinjati. Izpodbijanega sklepa o napotitvi na pravdo, s katerim je pritožnik napoten, da dokaže obstoj in vsebino oporoke, torej ni potrebno dopolnjevati.

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP in 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka, ker vsaka stranka krije svoje stroške zapuščinskega postopka (prvi odstavek 174. čl. Zakona o dedovanju).