Jedro

Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, da je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidentke, bi ta morala navesti natančna in konkretna vprašanja po vsebini obravnavane zadeve in povedati, zakaj je odločitev o njih pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zanjo zelo hudih posledic ni izkazala z zatrjevanjem, da po spornem zemljišču teče edini možni dostop do njene stanovanjske hiše in drugih zemljišč.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetniku dne 13. 10. 2009 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Navaja, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi obravnavalo temeljna načela upravnega postopka in se pri tem opredelilo do uporabe preiskovalnega načela ter načela iskanja materialne resnice, do razmerja med splošnim upravnim postopkom in posebnim upravnim postopkom po določbah Zakona o denacionalizaciji – ZDen in do časovne in krajevne veljavnosti materialnih predpisov, ki se nanašajo na status (ne)zazidanega zemljišča, ter da je razširilo razlago določbe 32. člena ZDen na nevračanje stavbnih zemljišč, ki služijo za dostop sosednjim zemljiščem. Meni, da gre za pravno pomembna vprašanja, o katerih sodna praksa najvišjega sodišča še ni dorečena. Navaja tudi, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, saj preko parc. št. 100 teče edini možen dostop do njene stanovanjske hiše in njej pripadajočih parcel. To zemljišče sedaj ostaja v lasti pravne prednice olastninjenega podjetja A, dejansko pa je svojevrsten „terra nullius“.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 24. 4. 2008. Tožena stranka je z odločbo z dne 1. 12. 2008, zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta na podlagi določb drugega odstavka 32. člena ZDen zavrnil zahtevo tožnice za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 200 (del – do 481 m²) k.o. ..., ki je sedaj parc. št. 100 in 300 k.o. ....

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju, pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

6. Revidentka uveljavlja, da gre v tej zadevi za pomembna pravna vprašanja. Po presoji Vrhovnega sodišča njenih navedb, da se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi opredelilo do temeljnih načel upravnega postopka, kot sta preiskovalno načelo in načelo materialne resnice, do razmerja med splošnim in posebnim upravnim postopkom ter do časovne in krajevne veljavnost materialnih predpisov, ki se nanašajo na status (ne)zazidanega zemljišča, ni mogoče šteti za opredelitev pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka se namreč le sklicuje na sicer pomembne pravne institute, ki jih je pri odločanju uporabilo sodišče prve stopnje, pri tem pa ne navaja natančnih in konkretnih pravnih vprašanj po vsebini obravnavane zadeve, niti ne pove, zakaj je odločitev o teh vprašanjih pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, da je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na njeni strani, pa bi revidentka to morala storiti.

7. Revidentka dovoljenosti revizije po navedeni določbi ZUS-1 tudi ni izkazala z navedbo, da je sodišče prve stopnje razširilo razlago določbe 32. člena ZDen na nevračanje stavbnih zemljišč, ki služijo za dostop sosednjim zemljiščem. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na stališču, da se ne vračajo zemljišča, ki služijo za dostop sosednjim zemljiščem, temveč na ugotovitvi, da je sporno zemljišče ob vračanju pozidano, takšen status pa je glede na ugotovitev upravnega organa pridobilo šele po podržavljenju, zaradi česar je podana ovira za vrnitev premoženja v naravi iz drugega odstavka 32. člena ZDen. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa je v primeru, če je bilo zemljišče zazidano po podržavljenju, objekt pa ni v lasti upravičenca, podana ovira za vračanje v naravi po navedeni določbi ZDen (npr. I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007, I Up 1103/2005 z dne 24. 5. 2007, I Up 265/2003 z dne 12. 1. 2005). Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zanjo zelo hudih posledic ni izkazala z zatrjevanjem, da po spornem zemljišču teče edini možni dostop do njene stanovanjske hiše in drugih zemljišč.

9. Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.