Jedro

Za katero zemljišče gre v naravi, med strankami ni sporno. Za odločitev o zahtevku (na ugotovitev in prepoved nadaljnjih motenj) pa ni pomembno, na kateri parcelni številki je prišlo do motilnega dejanja in v čigavi lasti je sporno zemljišče.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta toženi stranki motili tožečo v njeni zadnji posesti zemljišča parc.št. 227 k.o. s tem, da sta dne 21.9.1998 na zahodni strani parcele, ob meji s parc. št. 1275/3 in 1275/1 iste k.o., postavila leseno drvarnico v približni izmeri 2,1 m x 4 m. Toženima strankama je naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja in da sta se v bodoče dolžni vzdržati vsakega dejanja, ki bi motilo tožnika v njegovi posesti zemljišča parc. št. 227 k.o. Toženima strankama je nadalje naložilo, naj tožeči povrneta pravdne stroške v znesku 21.437,50 SIT.

Zoper tak sklep sta se pritožili toženi stranki, smiselno zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, in navajata, da je drvarnica stala in tudi sedaj stoji na parc. št. 1275/3 k.o. Tožeča stranka je naredila leta 1973 za drvarnico apneno jamo, da bi zavarovala svoj del javnega sveta, da se toženi stranki ne bi mogli premakniti od ceste. Jame ni nikoli uporabljala za apno, ampak za odpadke. Zaradi spora sta se toženi stranki obrnili na občino, da bi svet, na katerem stoji drvarnica, odkupili. Na občini ne dovolijo prestaviti drvarnice nazaj, ker se je s tem uredilo vprašanje ceste.

Ker je stanje drvarnice v naravi malo drugačno kot v mapni kopiji, sta v odgovoru na tožbo navedli, naj tožeča stranka dobi geometra, da izmeri, koliko, če sploh, stoji drvarnica na njenem svetu. Ker tega ni storila, sta sami zaprosili za meritev, s čimer se je občina strinjala, tožeča stranka pa ni hotela podpisati tiskovine. Potrebno je opraviti uradno merjenje in se bo stvar uredila. Tožeča stranka misli, da stoji drvarnica na njenem svetu.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno ugodilo zahtevku tožeče stranke. V razmerju med strankami ni sporno, da je tožeča stranka uživala zemljišče do mesta, kjer je bila prej postavljena drvarnica, toženi stranki pa sta jo premaknili, tako da je sedaj na zemljišču, ki je bilo v posesti tožeče stranke, nad mestom, kjer je jama za apno tožeče stranke. Za katero zemljišče gre v naravi, tako med strankami ni sporno. Za odločitev o zahtevku pa ni pomembno, na kateri parcelni številki stoji drvarnica oz. na kateri parcelni številki je prišlo do motilnega dejanja in v čigavi lasti je sporno zemljišče. Na podlagi določbe 78. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur. l. SFRJ, št. 6/80 in 36/90) daje namreč sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; pri tem se ne upoštevajo pravica do posesti, pravni naslov posesti in dobrovernost posestnika. Zato v zadevi niso potrebne meritve, ki jih predlagata toženi stranki in naj bi jih opravil geometer.

Zato in ker ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena v zvezi 381. členom ZPP, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.