Jedro

Po gramatikalni razlagi 197. člena ZIZ je med prednostne terjatve šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Zakonite zamudne obresti od teh pa ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega izrecno 197. člen ZIZ kot lex specialis, ne določa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu 11. alineje točke IV izreka, potrdi.

II. Upnica Republika Slovenija sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I in II poplačalo stroške upnika P. d.o.o.. V točki III je odmerilo nadaljnje stroške upnika G. d.o.o. v zadevi In 119/2011 na 784,83 EUR. V točki IV je sodišče iz kupnine v višini 74.000,00 EUR za prodano nepremičnino ID znak 1943-68/0-0 ter v višini 38.750,00 EUR za prodano nepremičnino ID znak 1943-69/2-0, ki je v solasti dolžnika do 1/2, poplačalo stroške izvršilnih postopkov upnikov ter v 11. alineji tudi davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v korist Republike Slovenije v višini 613,27 EUR, v presežku za znesek 48,80 EUR pa je predlog upnice za prednostno poplačilo zavrnilo.

2. Zoper točko IV izreka vlaga pritožbo upnica Republika Slovenija in izrecno napada zavrnilni del 11. alineje točke IV izreka, torej v delu, v kateri ji niso bile priznane zakonite zamudne obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 48,80 EUR. Navaja, da bi sodišče v skladu s 197. členom ZIZ moralo prednostno poplačati tudi zakonite zamudne obresti, saj gre za nasprotje s 96. členom Zakona o davčnem postopku. Ta določa, da se od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, plačajo zamudne obresti. Sodišče pa se je nepravilno sklicevalo na tretji odstavek 14. člena Zakona o davku na promet nepremičnine, saj ta člen izrecno govori za primer, ki se nanaša na davek od prometa nepremičnine pri prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku, nikakor pa se ta določba ne more nanašati na davek od premoženja oziroma na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša terjatev Republike Slovenije iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davka od premoženja stavb v višini 613,27 EUR. Tako je sodišče prve stopnje štelo kot prednostno terjatev upnice Republike Slovenije v tej višini, ni pa upoštevalo priglašenih zakonitih zamudnih obresti upnice kot prednostne terjatve iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 48,80 EUR. Pri tem je zavzelo stališče, da ima prednost pri poplačilu le davek, ne pa tudi uveljavljene zamudne obresti ter se sklicevalo na 14. člen Zakona o davku na promet nepremičnine, kateri v tretjem odstavku določa, da se ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, pri prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku zamudne obresti ne zaračunavajo. V razlogih izpodbijanega sklepa se je sklicevalo tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 772/2009 z dne 26. 5. 2009. 6. ZIZ v 197. členu izrecno našteva, katere terjatve imajo prednost pri poplačilu iz zneska, dobljenega s prodajo ter določa plačilo vrstnega reda teh terjatev. Navedene terjatve imajo absolutno prednost pred ostalimi terjatvami. Iz 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izhaja, da se kot prednostna terjatev šteje davek na promet nepremičnin, ki se po predpisih obračuna od prodane nepremičnine ter za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino. Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene za prodano nepremičnino, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le določbe ZIZ predstavljajo materialno pravo.

7. Že po 16. členu ZIZ je opredeljen pojem terjatve in ta označuje kot terjatev pravico do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve. Iz 196. člena ZIZ izhaja, da se iz kupnine med drugim poplača tudi država in samoupravna lokalna skupnost za davščine. Davščina pa predstavlja dohodek države ali lokalne skupnosti oziroma denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske skupnosti ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plačuje izključno na podlagi zakonov o obdavčenju (2. točka 3. člena Zakona o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 117/06, ZDavP-2). Tako je po gramatikalni razlagi 197. člena ZIZ med prednostne terjatve šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Zakonite zamudne obresti od teh pa ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega izrecno 197. člen ZIZ kot lex specialis, ne določa. Res je sicer, da velja, da so zamudne obresti akcesorne do glavnice in da zapadejo v primeru zamude pri izpolnitvi glavnice po določbah Obligacijskega zakonika. Vendar zaradi posebnosti položaja pritožnice v izvršilnih postopkih, ko za poplačilo prednostnih terjatev ne rabi sodelovati v postopkih kot stranka, ampak ji boljši položaj daje že sam zakon s tem, da določene terjatve samo priglasi, je zakonodajalec prednost pri poplačilu dal le davščinam kot osnovi, ne pa tudi zakonitim zamudnim obrestim. Na ta način pa ni zanikana akcesornost zakonitih zamudnih obresti, temveč je le posebej prirejena v izvršilnem postopku. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem upnici ni priznalo zakonitih zamudnih obresti, pravilna in zakonita. Na takšno odločitev pa nakazuje tudi določba drugega odstavka 1. člena ZIZ, katera določa, da se določbe ZIZ uporabljajo za sodno izvršbo, ki je urejena v drugem zakonu. Zato so določbe ZIZ vedno specialnejše narave od drugih zakonov, ki napotujejo na sodno izvršbo in je iz tega razloga sklicevanje pritožnice na določbe 96. člena ZDavP-2, neutemeljeno.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bila pritožba upnice Republike Slovenije zavrnjena kot neutemeljena ter kot pravilen in zakonit potrjen sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.