Jedro

Dokazni postopek ni potrdil pavšalnih pritožbenih trditev predlagatelja, da nasprotna udeleženka ne poskrbi ustrezno za razvojne, osnovne, biološke in funkcionalne potrebe otrok, niti da bi nasprotna udeleženka predlagatelju onemogočala stike z otroki.

Res ima predlagatelj višje stroške zaradi prevozov, vendar pa je skrb in varstvo za tri otroke v pretežni meri še vedno na nasprotni udeleženki, zaradi česar ima tudi manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek.

Sodišču pri urejanju stikov ni potrebno in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo vplivala oziroma, ki bo lahko vplivala na izvrševanje stikov, zato tudi telefonskih stikov ni smiselno določneje opredeliti.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje: - v drugi alineji I. točke izreka spremeni tako, da se v tednu, ko oče nima vikend stika, redni stik očeta z otroki izvede ob četrtkih, ko oče otroke prevzame po koncu šole in jih pripelje istega dne ob 18.oo uri na naslov njihovega stalnega prebivališča; - v sedmi alineji I. točke izreka določeni stiki med predlagateljem in otroci spremenijo tako, da bodo otroci med poletnimi počitnicami pri materi neprekinjeno od 1. julija do 16. julija do 14. 30 ure, nato pri očetu neprekinjeno od 16. julija, ko jih oče prevzame ob 14.30 na njihovem stalnem naslovu, do 31. julija, ko jih oče pripelje ob 18. uri na njihov stalni naslov. Nato so otroci neprekinjeno do 15. avgusta do 14. 30 ure pri materi. Od 15. avgusta od 14. 30 ure, ko jih oče prevzame na njihovem stalnem naslovu, so otroci pri očetu neprekinjeno do 22. avgusta, ko jih ob 18. uri pripelje na njihov stalni naslov. Do konca šolskih počitnic, to je do 31. avgusta, so otroci pri materi. Preostali čas poletnih počitnic tečejo redni stiki. So pri očetu ter nato; - v drugem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se beseda „dvanajstega“ nadomesti z besedo „enajstega“.

II. V preostalem delu se pritožba nasprotne udeleženke in v celoti pritožba predlagatelja zavrneta ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno spremenilo obseg in režim stikov, ki so bili dogovorjeni s sodno poravnavo, sklenjeno 16. 4. 2018 v zadevi IV P 941/2017 Okrožnega sodišča v Ljubljani (I. točka izreka), drugačen predlog in podrejeni predlog predlagatelja je zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da udeleženca trpita svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev sta se pritožili obe pravdni stranki.

3. Predlagatelj vlaga pritožbo iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku1 in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da med predlagateljem in mld. otroki ostanejo takšni stiki, kot so bili določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 4. 2018 v zadevi IV P 941/2017, pri čemer predlagatelj prvi dan šole v tednu otroke vrača neposredno v šolo, ter da se preživnina za mld. otroke zniža na znesek 140,00 EUR mesečno za vsakega od mld. otrok, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlagatelju zmanjšalo stike, tako da je redni petkov stik skrajšalo do 18.00 ure (prej je bil določen do 19.00 ure), vikend stike je skrajšalo, tako da predlagatelj vrne otroke materi v nedeljo do 17.00 ure (prej so bili določeni stiki do 18.00 ure), prav tako je počitniške stike zmanjšalo za teden dni. Opozarja, da je pomembno, da predlagatelj otroke vrne do 19.00 ure, saj ima dve uri vožnje do ..., kamor vrača otroke, otroci pa bi tako imeli dovolj časa, da ga preživijo z njim, ali pa da otroke vrača neposredno v šolo (od septembra 2022 vsi otroci obiskujejo isto osnovno šolo).

Predlagatelj, upoštevajoč mnenje izvedenke, od decembra 2021 ne vozi več otrok na logopedske preglede, prav tako na nobeno drugo organizirano dejavnost, zato ne drži ugotovitev sodišča in izvedenke, da naj bi vključeval otroke v preveč aktivnosti. Sodišče z novo shemo stikov ni rešilo problema predaje otrok, saj nasprotne udeleženke ob predaji otrok pogosto ni doma, ali pa je do predlagatelja žaljiva, ga ne pozdravi ter ga zvočno in slikovno snema, kar ni v korist otrok. Stike bi bilo zato potrebno oblikovati tako, da bi predlagatelj otroke vračal neposredno v šolo.

Sodišče za nasprotno udeleženko, ki se je zdravila pri psihiatru v A. A., ni pridobilo psihiatrične dokumentacije, prav tako tudi ne dokumentacije njenega nevrologa in revmatologa, pa tudi ne dokumentacije, iz katere izhajajo razlogi za invalidnost nasprotne udeleženke kot invalida III. kategorije. Navedeno namreč vpliva na njeno zmožnost skrbi za otroke.

Večji del pritožbe se v nadaljevanju nanaša na opis predlagateljeve dnevne skrbi za otroke. Meni, da je potrebno otroke učiti različnih življenjskih veščin in vrednot skozi igro, kar sam poskuša čim bolj vključiti v svojo vzgojo. Želi si, da bi njegovi otroci zrasli v razgledane, izobražene, odgovorne in poštene posameznike. Prav zaradi opisanega bi bilo po mnenju predlagatelja potrebno razširiti stike z otroki, saj so le-ti otrokom v korist. Opozarja na drugi odstavek 141. člena Družinskega zakonika2 ter poudarja, da mora rezidenčni starš aktivno ravnati v korist stikov drugega starša z otroki, da bodo ti lahko potekali kakovostno.

Sodišče je napačno ugotovilo dohodke predlagatelja, saj je predložil plačilne liste nekdanjih delodajalcev, iz katerih izhaja, da znaša njegova neto mesečna plača okoli 700 EUR. Predlagatelj je šele pred izdajo izpodbijanega sklepa začel ponovno opravljati dejavnost kot samostojni odvetnik. Dokazal je, da ima z izvrševanjem stikov na mesec tudi več kot 500 EUR dodatnih stroškov, zaradi česar je jasno, da je preživnina, ki jo trenutno plačuje, previsoka.

4. Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo predlagatelja in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da pritožba v pretežnem delu predstavlja reciklažo njegovih pripravljalnih vlog in vztrajno ponavljanje navedb, na katere je sodišče v izpodbijanem sklepu podalo konkretna stališča, zakaj ravnanja predlagatelja niso v korist otrok. Nasprotna udeleženka je zdravstveno zmožna skrbeti za otroke. Za otroke je v vseh pogledih poskrbljeno, predlagatelj pa ni izkazal nobenega dogodka, ki bi pokazal na zatrjevano nezmožnost skrbi zanje. Predlagatelj od 30. 9. 2022 ne izvaja več nobenih osebnih stikov z otroki. Razlogi za to nasprotni udeleženki niso poznani.

5. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper I. in III. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Opozarja, da je I. točka izreka sklepa obremenjena s kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3. V sklepu je navedeno, da je sodišče citirano sodno poravnavo v 2. točki spremenilo od prvega do sedmega odstavka ter da ostaja nespremenjena od osmega do dvanajstega odstavka 2. točke. Nasprotna udeleženka ugotavlja, da ima 2. točka sodne poravnave enajst in ne dvanajst odstavkov. Glede na navedeno ni jasno, katere odstavke sodne poravnave je sodišče spremenilo in katere ne.

V izpodbijanjem sklepu je sodišče odločilo, da je predlagatelj dolžan otroke pripeljati materi na dom do 17.00 ure po končanih vikend stikih in končanih medletnih počitnicah oziroma v drugih primerih do 18.00 ure. Glede 18.00 ure v izpodbijanem sklepu ni nobene obrazložitve, tako da odločitve ni mogoče preizkusiti. Glede 17.00 ure pa je sodišče zapisalo, da je uro določilo na podlagi življenjskih izkušenj. Nasprotna udeleženka opozarja, da je sodišče v zadevi pridobilo mnenje sodne izvedenke, ki je podala tudi mnenje o uri zaključka stika, ki ga je izvedenka predlagala in utemeljila za 16.00 uro. Dokazni postopek je torej pokazal na 16.00 uro, sodišče pa je po kriteriju življenjskih izkušenj, ki pri sojenju ne smejo biti upoštevne, določilo drugo uro vračanja otrok s stika.

Prav tako ni v korist otrok odločitev sodišča glede lokacije in načina vračanja otrok. Pri vračanju je potrebno izrecno specificirati, da predlagatelj otroke po koncu stika izroči materi na njenem domu in ne zgolj pripelje na naslov stalnega prebivališča. Dogaja se namreč, da predlagatelj otroke nepredvideno pripelje več ur pred določenim zaključkom stika, ko nasprotne udeleženke upravičeno še ni doma, in posledično ne more takrat, ko si zamisli predlagatelj zagotoviti njihovega prevzema.

Pomanjkljiva je tudi odločitev sodišča o uri in kraju prevzema. Stike je namreč potrebno opredeliti s točnimi datumi in urami, zato je ohlapni opis, da predlagatelj otroke prevzame po pouku v šoli, v nasprotju s koristmi otrok, saj predlagatelju odpira možnosti za nadaljnje konflikte in uveljavljanje samovolje, zlasti v primerih, če se vikend stik začne s petkom, ko otroci nimajo pouka. Prav tako ni v korist otrok, da predlagatelj samovoljno odloča, kdaj po pouku bo otroke prevzel, saj to otroke postavlja v situacijo, ko bodo morali v nejasnosti čakati do konca podaljšanega bivanja oziroma čakati pred šolo, ali jih bo predlagatelj sploh prevzel. Nasprotna udeleženka zato meni, da mora sodišče določiti konkretno uro, do katere naj predlagatelj otroke prevzame, upoštevati pa je potrebno tudi situacijo, da bodo otroci ob določeni uri iz različnih razlogov v času predvidenega začetka stika že doma.

Glede druge alineje (stiki ob petkih) sodišče ni odločalo skladno s koristjo otrok, prav tako ni uravnotežilo pravice obeh udeležencev kot staršev. Sodišče je kot dan stika med tednom določilo petek izključno po kriteriju večje praktičnosti za predlagatelja. Ob tem je prezrlo, da je na ta način nasprotni udeleženki in otrokom neupravičeno močno okrnilo možnost skupnega preživljanja prostega časa ob koncu tedna. Otroci z nasprotno udeleženko ob takšni odločitvi ne morejo za noben vikend odpotovati na krajši oddih ali v petek popoldne početi kakšno drugo prostočasno dejavnost, tako da je v škodo otrok skrajšan prosti čas otrok z nasprotno udeleženko, čeprav je sodna izvedenka podala mnenje, da je starševski slog nasprotne udeleženke ugoden, starševski slog predlagatelja pa otroke spravlja v stisko. Predlagatelj je navedel, da je v korist otrok svoje delovne obveznosti zmožen prilagoditi.

Sodišče z ničemer ni obrazložilo sheme stikov med letnimi šolskimi počitnicami, zato odločitve ni mogoče preveriti. V primerjavi z dosedanjo ureditvijo po sodni poravnavi je obseg stikov med medletnimi šolskimi počitnicami v izpodbijanem sklepu razširjen, saj so do sedaj te potekale po šolskem koledarju z eventualno združitvijo predlagateljevega vikenda, ki je sledil počitnicam. V izpodbijanem sklepu je sodišče medletne počitnice razširilo še za predhodni vikend, saj je določilo, da počitnice potekajo od zadnjega dneva pouka do dneva pred ponovnim začetkom pouka, kar v praksi pomeni, da ima predlagatelj sedaj oba vikenda, ki se navezujeta na počitnice (pri čemer pa prvostopno sodišče enakega režima ni določilo za preživljanje medletnih počitnic z nasprotno udeleženko). Prav tako je imel predlagatelj s sodno poravnavo določene stike zgolj na dneve, ki so s šolskim koledarjem določeni kot počitnice, sedaj pa so v shemo obseženi tudi dnevi, ki nimajo statusa šolskih počitnic, ampak zgolj pouka prostih dni, ki jih morajo otroci ob drugi priliki nadomeščati.

V sodni poravnavi je začetek novoletnih počitnic določen na 28. 12. ob 14.30 uri, in ne ob 8.00 uri. Slednja ura je popolnoma neustrezna ob upoštevanju, da je 28. 12. delovni dan za oba udeleženca in da obstaja možnost, da nasprotna udeleženka ne bo mogla prilagoditi svojih delovnih obveznosti, da bi bila ob 8.00 uri še doma.

Shema poletnih počitnic ni določena skladno z mnenjem sodne izvedenke, ki je izrecno opozorila, da morajo biti termini stikov določeni s točnimi urami in pri počitnicah tudi s točnimi datumi. Julij je npr. razdeljen med starša na dva sklopa po štirinajst dni, čeravno ima julij enaintrideset dni. Sodišče je pokrilo s svojim sklepom osemindvajset dni, kaj je s preostalimi tremi dnevi julija, iz sklepa ni jasno. Prav tako ni jasno, kako naj udeleženca določita točen termin preživljanja počitnic s predlagateljem v juliju, glede na to, da je polovica julija daljša od štirinajst dni. Enako velja za mesec avgust, ko so počitnice z očetom umeščene v tretji teden v mesecu avgustu. Tako kot julij ima tudi avgust enaintrideset dni, kar so štirje tedni in trije dnevi. Tako ni jasno, kateri teden je v sklepu mišljen kot tretji teden in kateri kot zadnji teden avgusta.

Nasprotna udeleženka vztraja, da se v čas počitnic vključi tudi zadnjih šest dni junija, ko otroci nimajo več pouka in se tako lahko z enim ali drugim staršem izmenjaje odpravijo na morje oziroma drug dopust. Skladno z mnenjem sodne izvedenke bi moralo sodišče celotno obdobje od konca pouka do ponovnega začetka pouka med udeležence datumsko razdeliti. Le na ta način se je mogoče izogniti nejasnostim, različnim tolmačenjem in samovoljnemu razširjanju stikov, ki se jih predlagatelj poslužuje že po sedanji sodni poravnavi.

Potreba po opredelitvi stikov z datumom in uro se nedvomno nanaša tudi na določitev telefonskih stikov, kar je potrebno tudi zaradi izvršljivosti sklepa. Predlagatelj namreč ne omogoča telefonskih stikov otrok z nasprotno udeleženko in je za to potrebno zagotoviti možnost prisilne izvršbe sklepa o stikih. Nasprotna udeleženka je podala konkreten predlog termina telefonskih stikov, a se sodišče do njega ni opredelilo.

Sodišče je odločilo, da udeleženca trpita vsak svoje stroške postopka. Takšna odločitev je nepravilna in nezakonita. Prosti preudarek, na katerem temelji izpodbijani sklep o stroških, ni z ničemer utemeljen, zato odločitve ni mogoče preizkusiti. Predlagatelj je postopek začel in vodil izključno v svojem interesu. Z njim ni zasledoval koristi otrok, kar je sodišče na več mestih ugotovilo tudi v samem sklepu.

6. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo nasprotne udeleženke in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da matere ob nedeljah pogosto ni doma, niti do 18.00 ure niti kasneje. Otroke praviloma prevzema mladoletni sin B. ali pa nikogar ni doma, zato nista potrebni dodatni dve uri, da bi jih predlagateljica pripravljala na šolo. Poudarja, da ima rad otroke. Tudi izvedenka je potrdila, da ima predlagatelj ustrezne starševske kompetence in da stike izvaja v korist otrok, tako da podlage za zmanjševanje stikov ni.

7. Pritožba predlagatelja ni utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke je delno utemeljena.

**O pritožbi predlagatelja**

8. Pritožbeno sodišče uvodoma zavrača vse pritožbene očitke o obstoju absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse pravno odločilne dokaze, zavrnitev preostalih pa obrazložilo. Svojo odločitev je tudi zanesljivo obrazložilo, prav tako o odločilnih dejstvih ni nasprotja o tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in zapisnikov, in med samimi temi listinami in zapisniki. Sodišče prve stopnje je pritožniku pojasnilo, da ni izvedlo dokaza z izvedencem revmatološke stroke, ki bi ugotavljal zdravstveno stanje nasprotne udeleženke, ker je pridobilo pisno mnenje njenega revmatologa o fizični zmožnosti nasprotne udeleženke skrbeti za otroke glede na njeno bolezen, zaradi česar tudi po mnenju pritožbenega sodišča za ugotavljanje istega dejstva z izvedencem revmatološke stroke ni potrebe. Iz dopisa lečečega revmatologa nasprotne udeleženke dr. C. C. namreč izhaja, da se je zdravstveno stanje udeleženke med zdravljenjem bistveno izboljšalo ter da njena revmatska bolezen ne predstavlja omejitve, ki bi ji onemogočila skrbeti za otroke. Neutemeljen je zato tudi pritožbeni očitek, da formalno priznana invalidnost nasprotne udeleženke kakorkoli vpliva na njeno zmožnost pri skrbi za otroke. Predlagatelj tudi ni navedel nobenega utemeljenega indica oziroma dejstva, ki bi vzpostavil dvom, da nasprotna udeleženka zaradi zdravstvenih težav ne bi bila sposobna ustrezno poskrbeti za potrebe otrok. Celo nasprotno, iz mnenja sodne izvedenke klinične psihologinje dr. D. D. izhaja, da nasprotna udeleženka zelo dobro neguje in skrbi za otroke, zato tudi ni bilo potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem psihiatrom ter s pridobitvijo medicinske kartoteke nasprotne udeleženke.

9. Na podlagi sodne poravnave z dne 16. 4. 2018 so bili mladoletni otroci E., F. in G. zaupani v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki. Prvo sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj ugotavlja, da je še vedno v največjo korist otrok, da ostanejo v varstvu in vzgoji pri materi. Dokazni postopek ni potrdil povsem pavšalnih pritožbenih trditev predlagatelja, da nasprotna udeleženka ne poskrbi ustrezno za razvojne, osnovne, biološke in funkcionalne potrebe otrok, niti da bi nasprotna udeleženka predlagatelju onemogočala stike z otroki. Razlogi izpodbijane sodbe o nespremenjenih razmerah in o tem, da koristi otrok ne zahtevajo spremembe odločbe o varstvu in vzgoji otrok, pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se jim v izogib ponavljanju pridružuje.

10. Nerazumljivo je sklicevanje pritožnika na drugi odstavek 141. člena DZ, saj je nasprotna udeleženka predlagatelju omogočila širši obseg stikov z otroki, kot so bili dogovorjeni s sodno poravnavo.

11. Pri obsegu in novi shemi stikov se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na mnenje sodne izvedenke, ki je ocenila, da je zaradi predlagateljevih osebnostnih lastnosti potrebno stike med njim in otroki zmanjšati in ne razširiti, za kar se v pritožbi zavzema predlagatelj.

12. Zaradi zmanjšanja morebitnih konfliktnih situacij med udeležencema v času predaje otrok je sodišče prve stopnje ravno s tem namenom v večjem delu določilo prevzem otrok v šoli. Ni pa v korist otrok predlagateljev predlog, da bi po vsakem izvedenem stiku otroke naslednji dan vračal neposredno v šolo, saj bi glede na oddaljenost njegovega doma od kraja šolanja morali otroci (pre)zgodaj vstati ter opraviti dolgo vožnjo (dve uri). Tudi zgodnejša ura vrnitve otrok na dom matere je primerna in bistveno ne okrni predlagateljevega stika z otroki.

13. Kot je pravilno predlagatelju pojasnilo že sodišče prve stopnje, se pri ugotavljanju zmožnosti staršev za pridobivanje dohodkov upoštevajo tako možnosti za zaslužek v danem okolju kot tudi zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo in strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča se preživninske zmožnosti oziroma razmere v preživninskem trikotniku od dneva sklenitve sodne poravnave v bistvenem niso spremenile. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje, podane od 41. do 53. točke obrazložitve sklepa, in je prepričano, da bo predlagatelj glede na njegove med postopkom večkrat zatrjevane visoke intelektualne sposobnosti ter znanja4 zmožen pridobiti takšne dohodke, da mu bo po plačilu preživnine ostalo dovolj sredstev, da njegovo preživljanje ne bo ogroženo. Res ima predlagatelj višje stroške zaradi prevozov, vendar pa je skrb in varstvo za tri otroke v pretežni meri še vedno na nasprotni udeleženki, zaradi česar ima tudi manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek.

**O pritožbi nasprotne udeleženke**

14. Pritožba pravilno opozarja, da ima sodna poravnava v 2. točki le enajst in ne dvanajst odstavkov, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v drugem odstavku I. točke izreka sklepa besedo „dvanajstega“ nadomestilo z besedo „enajstega“, čeprav zaradi navedenega jasnost izpodbijanega izreka v povezavi z obrazložitvijo v ničemer ni bila okrnjena in ga je bilo brez dvoma mogoče preizkusiti.

15. Za odločitev, kateri dan v tednu naj se stik izvede, oziroma za odločitev, ob kateri uri naj se stik konča, ni potrebno nobeno posebno strokovno znanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz življenjskih izkušenj. Sodišče prve stopnje je tako pravilno poudarilo, da je glede na starost otrok 17.00 ura tista, ko morajo priti otroci z rednega stika domov, saj bodo tako imeli dovolj časa, da se umirijo ter uredijo vse potrebno za naslednji šolski dan.

16. Pravilna je odločitev, da predlagatelj otroke po koncu stika pripelje na naslov njihovega stalnega prebivališča. Nasprotna udeleženka je namreč tista, ki bo morala poskrbeti, da bo ob zaključku stika, ko bo predlagatelj otroke pripeljal na njihov dom, otroke prevzela bodisi sama oz. preko druge osebe, dokler otroci ne bodo toliko samostojni, da bodo lahko že sami doma.

17. Pritožbeno sodišče tudi ne vidi utemeljenega razloga za določitev točne ure prevzema otrok v šoli, saj se pouk konča ob različnih urah. Prav je, da predlagatelj pride po otroke v šolo po lastni odločitvi, upoštevajoč delovne oziroma druge obveznosti ter promet na cesti, seveda pa najkasneje do ure, ki mu jo dopušča šolski red (običajno do 16.30 oziroma 17.00 ure). V primeru, da otroci na dan stika niso v šoli, je jasno, da jih oče prevzame na njihovem domu.

18. Sodišču pri urejanju stikov ni potrebno in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo vplivala oziroma, ki bo lahko vplivala na izvrševanje stikov5, zato tudi telefonskih stikov ni smiselno določneje opredeliti.

19. Se pa pritožbeno sodišče strinja z razumno utemeljitvijo pritožbe v delu, da je bila z določitvijo stika v tednu, ko oče nima stikov z otroki, otrokom dejansko okrnjena možnost skupnega preživljanja prostega časa z nasprotno udeleženko ob koncu tedna oziroma ob tako imenovanem podaljšanem vikendu. Ker predlagatelj v odgovoru na pritožbo temu ni nasprotoval, je pritožbeno sodišče predlagani spremembi, da se tedenski stik, ko oče med tednom nima otrok, prestavi iz petka na sredo ali četrtek, ugodilo ter v tem delu sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se v tednu, ko predlagatelj nima stika z otroki, stik med tednom izvede v četrtek.

20. Glede stikov med medletnimi šolskimi počitnicami velja enak režim za oba starša, kar pomeni, da bo tudi nasprotna udeleženka preživljala z otroki oba vikenda, ki se navezujeta na počitnice, čeprav bo vikend padel na stik, ko bi stike sicer izvrševal predlagatelj.

21. Tako, kot si je nasprotna udeleženka na dan 28. 12. po sodni poravnavi morala organizirati varstvo otrok do 14.30 ure, bo morala po sklepu sodišča organizirati varstvo le do 8.00 ure zjutraj.

22. Zaradi konfliktnega odnosa med udeležencema postopka ter v izogib samovolji je pritožbeno sodišče še določneje uredilo stike med poletnimi počitnicami, čeprav stikov enostavno ni mogoče v celoti z vsemi podrobnostmi vred urediti s sodno odločbo. Res je, da se poletne glavne šolske počitnice začnejo že zadnji teden meseca junija, in sicer se šola konča pred državnim praznikom (dan državnosti, ki je 25. 6.), kar pomeni, da je vsako leto šole prostih še šest junijskih dni. V tem času tečejo redni stiki. V nadaljevanju šolskih počitnic pa bodo otroci strnjeno pri materi od 1. julija do 16. julija do 14. 30 ure, nato bodo strnjeno pri očetu od 16. julija, ko jih prevzame ob 14.30 na njihovem naslovu, do 31. julija, ko jih pripelje ob 18. uri domov. Nato so otroci strnjeno do 15. avgusta do 14. 30 ure pri materi, od 15. avgusta od 14. 30 ure, ko jih oče prevzame na njihovem naslovu bodo otroci pri očetu vse do 22. avgusta, ko jih ob 18. uri pripelje na njihov stalni naslov. Nato so otroci do konca šolskih počitnic pri materi.

23. Sodišče je pri odločitvi o stroških postopka pravilno uporabilo načelo prostega preudarka (101. člen ZNP-1). V družinskih sporih primarno velja načelo, da vsak udeleženec krije svoje stroške, ker se v teh postopkih zasledujejo koristi otroka. Ponovna ureditev stikov predlagatelja z mladoletnimi otroci je bila v interesu mladoletnih otrok.

24. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v I. in III. točki izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz njenega izreka, v ostalem delu pa je pritožbo predlagateljice in v celoti pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

25. Nasprotna udeleženka je uspela s pritožbo le v sorazmerno majhnem delu, predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju DZ. 3 V nadaljevanju ZNP-1. 4 Predlagatelj je tekom postopka večkrat navedel, da je znanje tujih jezikov veščina, ki omogoča tudi večjo možnost kakovostne zaposlitve. 5 Glej VSL sklep IV Cp 968/2019.