Jedro

Glede na to, da so po oceni sodišča izvedeni dokazi ene in druge pravdne stranke enako močni, je namreč napačen sklep sodišča, da tožniki niso uspeli dokazati in izkazati verjetnosti obstoja svoje terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

(2) Zoper prvostopenjski sklep se pritožuje tožeča stranka ter v bistvenem navaja, da so razlogi, ki govore v prid začasni odredbi, močnejši od tistih, ki potrjujejo nasprotno. Meni, da so zaslišane priče potrdile, da so tožeče stranke in njihovi predniki pot uporabljali že preko petdeset let. Dodaja, da sklep sodišča ni obrazložen, saj ne vsebuje ocene izpovedbe posamezne priče in drugih dokazov ter zgolj pavšalno zaključuje, da zatrjevana terjatev ni verjetno izkazana. Sodišče bi v primeru dvoma po njenem mnenju moralo izvesti še kakšen dokaz, npr. zaslišati pravdne stranke ali opraviti ogled. Dodaja, da sodišče nekritično sledi posnetkom v prilogi B2 do B4, saj je sporna pot vidna, manj pa zato, ker so po poti vozili le tožniki. Enako velja tudi glede fotografije B10, iz katere naj bi bila razvidna neprehodnost poti. Meni, da je sodišče nadalje napačno ocenilo dopis Občine z dne 18. 01. 2010, saj slednji v povezavi z drugimi dokazi ne ovrže dejstva, da so tožniki vozili po sporni poti. Meni, da je sporni dopis nepravilen in kot dokaz predloži pisni odgovor o popravku (priloga A11 in A12).

(3) Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovora ni podala.

(4) Pritožba je utemeljena.

(5) Predmet tožbenega zahtevka je nedenarna terjatev, in sicer zahtevek za ugotovitev pravice do služnostne poti, ki naj bi potekala po nepremičninah tožene stranke. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/2007 s spre., v nadaljevanju: ZIZ) v 272. členu določa, da sodišče izda začasno odredbo o zavarovanju nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (objektivni pogoj). Upnik mora kot verjetno izkazati tudi eno izmed subjektivnih predpostavk, in sicer nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode oziroma da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

(6) Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ne da bi ugotovilo vsa odločilna dejstva in ne da bi dalo strankam možnost obravnavanja pred sodiščem. V pravu je namreč verjetnost najnižja stopnja skladnosti predstave z dejstvi. O verjetnosti govorimo tedaj, ko so razlogi za resničnost močnejši in številčnejši kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost (primerjaj Sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 430/2002 z dne 16. 10. 2003). Ko je predlog za izdajo začasne odredbe podan med sodnim postopkom ali po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba (267. člen ZIZ), je potrebno predlog za začasno odredbo presojati v luči zavarovanja terjatve, vtoževane v tožbenem zahtevku. V predmetni zadevi je ugotoviti, da so tožniki v tožbi uveljavljali ugotovitev, da obstoji služnostna pravica hoje in vožnje po nepremičninah toženke, od nje pa so zahtevali tudi, da opusti vsakršno poseganje v izvrševanje te služnostne pravice, zlasti pa odstrani kup peska, ki naj bi ležal na sporni poti. Glede na to, da so po oceni sodišča izvedeni dokazi ene in druge pravdne stranke enako močni, je preuranjen sklep sodišča, da tožniki niso uspeli dokazati in izkazati verjetnosti obstoja svoje terjatve. V dokazovanje terjatve so bile namreč predlagane številne priče ter tudi ogled sporne poti v naravi in zaslišanje strank, česar sodišče še ni izvedlo. Pritožba nadalje pravilno opozarja, da je ocena dokazov sodišča preveč pavšalna. Pritrditi namreč velja pritožbi, da so na fotografijah, ki jih je predložila tožena stranka (priloga B2 do B4) razvidne kolesnice na sporni poti, iz fotografije v prilogi B10 pa ne izhaja, da na sporni poti rastejo slive. Lokacija slednjih je namreč zgolj označena s križci, ki jih je narisala tožena stranka.

(7) Ker gre za nepopolno dokazno oceno o odločilnem dejstvu za pravilno uporabo materialnega prava, je bilo zato na podlagi določila 355. člena ZPP potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje ponovno opredeliti do vseh, po strankah pravočasno predlaganih dokazov, izvesti še ostale predlagane dokaze ter v smeri zgoraj navedenega opraviti celovito, temeljito in skrbno dokazno oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP). Šele nato se bo sodišče lahko odločilo, ali je terjatev tožnikov izkazana. V kolikor bo, bo (ob ugotovitvi ostalih predpostavk po 272. členu ZIZ) predlogu za izdajo začasne odredbe potrebno ugoditi. Če pa ne bo, pa bo sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilo skupaj s končno, zavrnilno odločbo.

(8) Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu III. odstavka 165. člena ZPP.