Obvezen vklop kamere na internih sestankih brez soglasja delavca

Datum

23.04.2026

Številka

07121-1/2026/388

Kategorije

Delovna razmerja, Moderne tehnologije

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne … prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti snemanja internih sestankov, ki potekajo preko spletnih platform, z vidika Splošne uredbe. Navajate, da je na podlagi posnetka delavca mogoče prepoznati po sliki in glasu, privolitve za takšno obdelavo osebnih podatkov pa ni podal. Pri tem vas zanima tudi, kako je z določanjem upravljavca oziroma skupnega upravljavca v primeru, ko zahteva po snemanju prihaja s strani povezanih družb znotraj skupine.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L. ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Glas in podoba posameznika načeloma predstavljata osebne podatke posameznika, saj omogočita, da je slednji določljiv. Posledično snemanje internih sestankov podjetja, tudi prek spletnih komunikacijskih platform, kjer je delodajalec (kot upravljavec) tisti, ki dejansko odloča o snemanju, lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov, ki zapade pod Splošno uredbo.

Za obdelavo s strani upravljavca mora obstajati ustrezna pravna podlaga. To je lahko npr. privolitev delavca, lahko gre za obdelavo v zvezi z 48. členom ZDR-1 ali obdelavo na podlagi zakonitega interesa po točki f prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

Posamezniki morajo biti o snemanju obveščeni vnaprej, v primeru snemanja na podlagi privolitve mora privolitev izpolnjevati vse pogoje iz 7. člena Splošne uredbe, delodajalec (kot upravljavec) pa mora v vsakem primeru posameznikom zagotoviti vse potrebne informacije po 13. členu Splošne uredbe.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov.

Kot je IP pojasnil v še vedno relevantnem mnenju https://www.ip-rs.si/go?u=%2Fmnenja-gdpr%2Fsnemanje-sestankov-1642505881, glas in podoba posameznika načeloma predstavljata osebne podatke posameznika, če omogočita, da je slednji določljiv. Posledično tako snemanje internih sestankov podjetja, tudi prek spletnih komunikacijskih platform, kot pojasnjeno v mnenju https://www.ip-rs.si/go?u=%2Fmnenja-gdpr%2F6048a6413678a lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov, ki zapade pod Splošno uredbo. Pri tem pojasnjujemo, da je delodajalec kot upravljavec tisti, ki dejansko odloča o snemanju, pri čemer je to lahko matična družba, povezana družba ali pa več družb skupaj. V teh primerih bi lahko šlo za skupne upravljavce. Konkretne odgovornosti se presojajo glede na konkretno ureditev snemanja in odgovornosti družb v posameznem primeru. Tudi, če primarna zahteva po snemanju ne prihaja od matičnega delodajalca, to dejstvo delodajalca ne razbremeni ravnanja v skladu s Splošno uredbo.

Področje delovnega prava je specialno urejeno v posebnih zakonih tako za javni kot tudi za zasebni sektor, tj. predvsem v Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zaradi izrazite neenakosti moči strank v delovnopravnih razmerjih oziroma zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, je zakonodajalec to področje uredil strožje. Zato na tem področju praviloma obdelava osebnih podatkov na podlagi privolitve pride v praksi v poštev zgolj izjemoma in če lahko posameznik resnično brez kakršnihkoli posledic za delovno razmerje privolitev odkloni. Pravno podlago lahko v delovnih razmerjih predstavlja točka (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, torej izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (npr. ZEPDSV). 48. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v zvezi s tem določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Možna pravna podlaga lahko izhaja tudi iz zakonitega interesa (točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe). Glede morebitne uporabe pravne podlage zakonitih interesov IP pojasnjuje, da je predhodno absolutno treba opraviti predhodno oceno zakonitega interesa, v kateri se pošteno in celovito oceni zakonitost interesa, negativne in škodljive vplive na pravice in svoboščine posameznike ter možne varovalke, ki lahko vplivajo na razmerje med zakonitimi interesi in vplivi na posameznika upoštevajoč tudi določbe 48. člena ZDR-1.

Dodatno morajo biti posamezniki o snemanju obveščeni vnaprej, v primeru privolitve v snemanje pa mora ta privolitev izpolnjevati vse pogoje iz 7. člena Splošne uredbe. Delodajalec (kot upravljavec) pa mora v vsakem primeru posameznikom zagotoviti vse potrebne informacije po 13. členu Splošne uredbe (namenu in pravni podlagi snemanja, roku hrambe posnetka, morebitnih uporabnikih osebnih podatkov itd.).

IP v mnenju ne more presojati konkretne obdelave osebnih podatkov, zato vam zgolj pojasnjujemo, da je v konkretnem primeru potrebna dvostopenjska presoja, najprej zakonitosti obdelave osebnih podatkov za samo izvedbo sestanka na daljavo s konkretnim orodjem, nato pa še zakonitost morebitnega snemanja in nadaljnje obdelave posnetkov. Pojasnjujemo tudi, da je lahko delodajalčeva zahteva, da je kamera vklopljena, sporna, zlasti če za to ni jasne pravne podlage. Pri presoji zakonitosti se odvisno od pravne podlage upošteva zlasti, ali obstajajo alternativni načini sodelovanja (npr. zgolj zvok), ali je uporaba slike potrebna zaradi narave sestanka, oziroma, če bi takšno snemanje nesorazmerno posegalo v zasebnost. Pri tem opozarjamo, da snemanje brez ustrezne pravne podlage lahko predstavlja nezakonito slikovno in zvočno snemanje, ki je lahko podlaga tudi za civilno in kazensko odgovornost, ki sodi v pristojnost sodišč.

Če menite, da je prišlo neupravičenega posega v vaše osebne podatke oziroma gre za kršitev s področja IP, lahko podate prijavo (več o tem na: https://www.ip-rs.si/go?u=%2Fgo%3Fu%3D%252Fvarstvo-osebnih-podatkov%252Fpravice-posameznika%252Fvlo%25C5%25BEitev-prijave), na podlagi katere IP izvede ustrezen postopek.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka