Jedro

Po 261. členu ZUP se lahko izda nova odločba le, če se z njo zahtevku ugodi, ne more pa se z novo odločbo ponovno zavrniti zahtevek.

Izrek

Tožbama se ugodi in se odločbi Ministrstva za notranje zadeve z dne 6.10.1993 in z dne 8.1.1993 odpravita.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 6.10.1993 odpravila svojo odločbo z dne 8.1.1993 in odločila, da se tožnikova vloga za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrne.

Z izpodbijano odločbo z dne 8.1.1993 je tožena stranka prav tako zavrnila tožnikovo vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije in sicer zato, ker bi naj bil v Sloveniji večkrat kaznovan za kazniva dejanja in prekrške zoper javni red in mir. V tej izpodbijani odločbi tožena stranka še navaja, da tožnika ni zaslišala, ker meni, da njegovo zaslišanje ne bi vplivalo na drugačno odločitev.

V izpodbijani odločbi z dne 6.10.1993 tožena stranka navaja, da je to odločbo izdala po 261. členu zakona o splošnem upravnem postopku potem, ko je tožnik vložil tožbo zoper odločbo z dne 8.1.1993, ker je menila, da bo odločba odpravljena, ker v njej niso navedeni izvedeni dokazi ter njihova ocena. V tej odločbi tožena stranka natančno navaja dokaze, ki jih je izvedla in tudi razloge, iz katerih je prišla do zaključka, da bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za javni red in mir.

Tožnik je zoper odločbo z dne 6.10.1993 vložil 29.11.1993 tožbo, v kateri navaja, da vsi zadržki za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izhajajo iz druge države, iz drugega sistema, v katerem so ga obdolžili tudi tistega, česar ni storil. V tožbi zoper odločbo z dne 8.1.1993, ki jo je vložil 23.2.1993, pa tožnik navaja, da se je odločalo enostransko, brez njega, to je brez njegovega zaslišanja. V nadaljevanju tožbe navaja, da v zadnjih letih ni storil nobenega kaznivega dejanja niti prekrška in da vse kršitve, ki se mu očitajo izhajajo iz pred 10 oziroma 12 let, ki jih je zagrešil kot mladenič. Dalje opisuje še svoje socialne razmere in posledice, ki bodo nastale z odklonitvijo državljanstva.

Tožbi sta utemeljeni.

K točki 1: Po določbi 261. člena zakona o splošnem upravnem postopku lahko upravni organ, ki je bil zoper njegovo odločbo pravočasno sprožen upravni spor, ugodi vsem tožbenim zahtevkom, če ne bi s tem kršil pravice stranke v upravnem postopku ali pravice koga drugega in o tem izda odločbo, vse dokler ni končan spor. Po citirani zakonski določbi se torej nova odločba lahko izda le, če se z njo zahtevku ugodi. Tožena stranka pa z izpodbijano odločbo z dne 6.10.1993 ni ugodila tožnikovemu zahtevku, ampak ga je ponovno zavrnila. Za tako odločbo pa ni podlage v citirani zakonski določbi, zato je odločba z dne 6.10.1993 nezakonita in jo je kot tako sodišče odpravilo.

K točki 2: V postopku za izdajo odločbe z dne 8.1.1993 so prav tako bile kršene določbe zakona o splošnem upravnem postopku, saj tožniku ni bila dana možnost, da se izjasni o okoliščinah in dejstvih, ki so vplivala na odločitev tožene stranke. Poleg tega pa tudi obrazložitev te odločbe ni skladna z določbo 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku, saj je pomanjkljivo navedeno dejansko stanje, zlasti pa razlogi in okoliščine, ki so bili odločilni za odločitev tožene stranke. Sodišče je zato tudi to odločbo odpravilo.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbama ugodilo in izpodbijani odločbi odpravilo, skladno z določbo 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).