Jedro

Sporna odločba o usmeritvi se glede na 4. točko njenega izreka preveri po uradni dolžnosti junija 2005. Skladno z določbo četrtega odstavka 24. člena ZUOPP je namreč treba v roku, določenem v odločbi o usmeritvi, ki pa ne sme biti daljši kot tri leta, preveriti ustreznost usmeritve in izdati novo odločbo. To pa pomeni, da je sporna odločitev z izdajo nove odločbe junija 2005 prenehala učinkovati.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29. 3. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka ob reševanju pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo ... z dne 5. 9. 2003, pod 1. točko izreka odločila, da se potrdita 1. in 2. točka citirane odločbe Centra za socialno delo ..., s katerima je bil mld. tožnik A.A. glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje razvrščen po 3.a členu Pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, in usmerjen v prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom. Z 2. točko izreka je tožena stranka spremenila 3., 4. in 5. točko odločbe Centra za socialno delo ... tako, da se glasijo: A.A. se vključi v četrti razred Osnovne šole ABC. Odločba se preveri po uradni dolžnosti junija 2005. B.A. in C.A. sta kot zakonita zastopnika dolžna poskrbeti, da se mladoletni A.A. vključi v četrti razred Osnovne šole A.B.C. S 3. točko izreka pa je tožena stranka dodala 6. in 7. točko, ki se glasita: mld. A.A. se v skladu z dogovorom med starši in Osnovno šolo Č.D.E. vključuje v podaljšano bivanje in telesne dejavnosti ter šolo v naravi Osnovne šole Č.D.E. Z dokončnostjo te odločbe preneha veljati odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 16. 10. 2000. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se je postopek usmerjanja mladoletnega tožnika, ki se je pričel na podlagi podane zahteve za vodenje postopka usmerjanja s strani njegovih staršev z dne 28. 2. 2003, vodil po določilih pravilnika, ki je veljal v času, ko je bila zahteva vložena, to je Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljevanju Pravilnik). Ta je namreč na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami – ZUOPP do sprejetja predpisov, ki so določeni z novim zakonom, še ostal v veljavi. Upravna organa sta v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP pravilno odločala na podlagi določb ZUOPP in Pravilnika, ki je veljal v času izdaje odločbe upravnega organa prve stopnje.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo (prej pritožbo) zoper izpodbijano sodbo, v kateri smiselno predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Toda upoštevati je treba, da je v tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 določeno, da revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Zato je revizijsko sodišče pri obravnavani reviziji po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 dolžno po uradni preizkusiti, ali ni revizija izključena po navedeni določbi.

8. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o razvrstitvi mladoletnega A.A. po 3.a členu Pravilnika, njegova usmeritev v prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom ter vključitev v 4. razred Osnovne šole A.B.C. Sporna odločba o usmeritvi pa se glede na 4. točko njenega izreka preveri po uradni dolžnosti junija 2005. Skladno z določbo četrtega odstavka 24. člena ZUOPP je namreč treba v roku, določenem v odločbi o usmeritvi, ki pa ne sme biti daljši kot tri leta, preveriti ustreznost usmeritve in izdati novo odločbo. To pa pomeni, da je sporna odločitev z izdajo nove odločbe junija 2005 prenehala učinkovati. Tako si tožnik, ki je bil po pritožbenih navedbah že v času vložitve pritožbe v sedmem razredu, svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je prenehala tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu in tudi za meritorno odločanje o reviziji (prej pritožbi). Pravni interes tožnika v tem upravnem sporu je lahko le dejanske, ne pa pravne narave.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrglo revizijo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.