Jedro

Pritožnik ne postreže z nobenim konkretnim dejstvom in s konkretnim dokazom, saj vse navedbe, ki bi lahko bile relevantne zavija v tančico skrivnosti in tudi nobene dokumentacije, ki bi morebiti potrdila pritožbene navedbe, ne priloži.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni A. A. mora kazen zapora nastopiti v ponedeljek 20. junija 2022 v Zavodu za prestajanje kazni zapora ....

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje obsojenčevo prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora, zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper odločbo se je po pooblaščencu pravočasno pritožil obsojenec. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijane odločbe, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila drugega odstavka 347. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj.

5. Po določilu 4. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1) sme sodišče obsojencu, ki je na prostosti, na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra, odložiti izvršitev kazni zapora, če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil. Že ob uveljavljanju tega odložitvenega razloga, za katerega pa gre le, če občutnejša škoda preti komu drugemu, ne pa obsojencu samemu, je obsojenec v prošnji, datirani z dnem 15. 12. 2021 zatrjeval, da bo ravno njemu nastala velika škoda, katero ocenjuje na vsaj 1,500.000,00 EUR, katero pa je utemeljeval na povsem načelni ravni. Ravno iz tega razloga, ko so navedbe v prošnji ostale povsem pavšalne in z ničemer dokumentirane, je sodišče prve stopnje obsojenca z dopisom z dne 22. 3. 2022 pozvalo na dopolnitev vloge. Pojasnilo mu je, da je odložilni razlog po 4. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 podan, če mora obsojenec opraviti določeno delo, ki ga je začel in bi mu nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil, vendar pa pri tem ni relevantna škoda, ki bi morebiti nastala obsojencu, ampak le tista, ki bi lahko nastala drugim osebam, bodisi sopogodbenikom, naročnikom, delodajalcu in tako dalje. Obsojenec na poziv, ki mu je bil vročen v skladu z določbami ZUP, ni reagiral, torej prošnje ni dodatno utemeljil, niti uveljavljenega odložilnega razloga ni z ničemer dokumentiral. V takšni situaciji, ko je torej prošnja za odložitev izvršitve kazni zapora ostala na povsem načelni ravni in z ničemer dokumentirana, je sodišče prve stopnje takšno prošnjo utemeljeno zavrnilo kot neutemeljeno. Pravilnosti in zakonitosti takšne odločitve pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. Tudi v pritožbi namreč pritožnik ne postreže z nobenim konkretnim dejstvom in s konkretnim dokazom, saj vse navedbe, ki bi lahko bile relevantne zavija v tančico skrivnosti in tudi nobene dokumentacije, ki bi morebiti potrdila pritožbene navedbe, ne priloži. Sam pritožnik namreč ugotavlja, da obsojenec prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora po pozivu sodišča ni dopolnil. Navaja sicer, da poziva sodišča ni prejel, a takšna pritožbena navedba je protispisna.

6. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da pritožbene navedbe ostajajo na povsem načelni ravni in povsem nekonkretizirane ter nedokumentirane, zato jim ni bilo moč slediti. Ob takšni pritožbi se seveda odločitev sodišča prve stopnje izkaže kot povsem pravilna in zakonita.

7. Tako je na mestu ugotovitev, da obsojenec ni dokazal obstoja zakonskega razloga za odložitev izvršitve kazni zapora, zaradi česar pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker je odločba prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določilom prvega odstavka 248. člena ZUP in skladno z določilom četrtega odstavka 26. člena ZIKS odločilo še, da mora obsojenec kazen zapora nastopiti v ponedeljek 20. 6. 2022 in sicer v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, Vošnjakova 16, Maribor, kakor je bilo odrejeno že v pozivu Okrožnega sodišča v Celju I Ikz 16740/2020, z dne 24. 11. 2021, ki ga je izdala sodnica, ki pri Okrožnem sodišču v Celju vodi zadeve za izvrševanje kazni zapora.