Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Andraža Žvana kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Ujma 2025 – Projektiranje zahtevni primeri sanacije – prioriteta 3« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Irgo Consulting, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Kenda, o. p., d. o. o., Ptuj (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Občina Brda, Dobrovo v Brdih (v nadaljevanju: naročnik), 5. 10. 2026

odločila:

1.Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4303-0011/2026-07 z dne 10. 8. 2026.

2.Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 4.092,74 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti objavil:

-obvestilo o javnem naročilu 16. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005703/2026-SL1/01,

-obvestilo o javnem naročilu – popravek 21. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005703/2026-SL1/01-P01,

in

-obvestilo o javnem naročilu – popravek 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005703/2026-SL1/01-P02,

ter z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4303-0011/2026-07 z dne 10. 8. 2026 (objava 11. 8. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005703/2026-ODL/01) sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika AC&P, d. o. o., Žapuže (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil med drugim tudi: − obrazec predračuna, ki je vseboval podatek, da se nanaša na zahtevno projektiranje objekta, ki je bil v tabeli označen s številko 1446982 (stolpec B: »ID (iz AJDE)«) in opisan v razdelku iz stolpca C kot »LC 020101 PETERNEL – BELO (PLAZ 3X)«, in − vzorec pogodbe, ki v 2. členu določa predmet javnega naročila, ne da bi bilo bodisi v tem členu bodisi v katerem drugem navedena, na kateri (približni) dolžini je treba izdelati tehnični posnetek obstoječega stanja.

Naročnik je v točki 11.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil sestavine ponudbe, pri čemer so – upoštevajoč točko P.1 iz obvestila o naročilu – popravek, objavljenem 21. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005703/2026-SL1/01-P01, – njeni sestavni deli obrazec ESPD (podtočka 1), obrazec predračuna (podtočka 2) in obrazec »Specifikacija predračuna« (podtočka 3), ne pa tudi predložitev vzorca pogodbe. Vendar predložitev obrazca ESPD pomeni, da »ponudnik potrdi, da sprejema vsebino vzorca pogodbe« (zadnji odstavek točke 14 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da je izbrani ponudnik, med drugim, predložil: − zase izpolnjen in podpisan obrazec ESPD, − izpolnjen in podpisan obrazec predračuna ter − izpolnjen obrazec »Specifikacija predračuna« z naslovom »Sanacija LC 020101 Slavče – Belo – Nozno pri vasi Nozno, PLAZ št. 6; (ID 1466569)«, v katerem je v tabeli prva postavka, ki se je nanašala na »Geodetski načrt z izdelavo posnetka prečnih profilov«, v prvi povedi vsebovala opis, kot je bil določen v obrazcu, kot je bil dostopen ob objavi obvestila o naročilu (objava obvestila o javnem naročilu 16. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005703/2026-SL1/01), ne pa popravka (objava obvestila o javnem naročilu – popravek 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005703/2026-SL1/01-P02).

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v posredovano dokumentacijo ugotovila, da je naročnik izbranemu ponudniku poslal dopis št. 4303-0011/2026-04 z dne 6. 8. 2026, v katerem mu je, med drugim, navedel, da je ugotovil, da je predložil obrazec »Specifikacija predračuna« na »starejši različici obrazca« (torej prvotnem obrazcu), saj vsebuje drugačno oznako predmeta in v prvi postavki tabele dolžino 930 m. Naročnik je navedel, da »je preveril obe različici in ugotovil, da se razlikujeta zgolj v navedenem naslovu in opisu postavke 1, medtem ko so postavke, količine in enote mere v obeh različicah povsem enake. Navedena dolžina pri postavki 1 ni obračunska količina, saj se ta postavka obračunava na hektar, količina 11 ha pa je v obeh različicah enaka. Prenos vaših cen na enoto v veljavno različico obrazca zato ne bi spremenil ne posameznih zneskov ne skupne ponudbene vrednosti, ki znaša 125.015,00 EUR brez DDV«, zato ga je pozval, da »pisno pojasni[…] oziroma izjavi[…], da […] ponudba v celoti zajema predmet tega javnega naročila, kot je opredeljen v projektni nalogi za prioriteto št. 3 (ID 1466982), in da se ponudbene cene na enoto ter skupna ponudbena vrednost 125.015,00 EUR brez DDV pri tem ne spremenijo«. Izbrani ponudnik je naročniku odgovoril z dopisom brez datuma, v katerem je izjavil, da je pri pripravi ponudbe uporabil starejšo različico obrazca »Specifikacija predračuna«, potrdil je vse naročnikove ugotovitve o podatkih (kateri so enaki in kateri se razlikujejo), končno pa je izjavil, da: − »ponudba v celoti zajema predmet tega javnega naročila, kot je opredeljen v projektni nalogi za prioriteto št. 3 (ID 1466982),« in − »se ponudbene cene na enoto ter skupna ponudbena vrednost 125.015,00 EUR brez DDV s tem pojasnilom ne spreminjajo«.

Kot je razvidno iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4303-0011/2026-07 z dne 10. 8. 2026, je naročnik predstavil, da je izbranemu ponudniku poslal dopis št. 4303-0011/2026-04 z dne 6. 8. 2026 ter da je izbrani ponudnik nanj pravočasno in ustrezno reagiral, zato niti v tem delu ponudbe izbranega ponudnika ni ugotovil pomanjkljivosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bistvo dejanskega stanja, predstavljenega v predhodnih odstavkih obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije, med naročnikom, vlagateljem in izbranim ponudnikom ni sporno, pač pa je sporno, ali je naročnik ob upoštevanju tega dejanskega stanja smel šteti, da lahko izbere ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija že glede na dejstvo, da je naročnik določil, da je sestavina ponudbe (izpolnjeni) obrazec »Specifikacija predračuna« (točka 11.1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), hkrati pa se kot del te dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), je treba zaključiti, da je kot sestavni del ponudbe treba šteti predložitev izpolnjenega obrazca »Specifikacija predračuna« glede na podatke, ki so relevantni glede na popravek tega obrazca (tj. glede na objavo obvestila o javnem naročilu – popravek 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005703/2026-SL1/01-P02). Predložitev takega obrazca »Specifikacija predračuna« je tako treba razumeti, da lahko zapolni pojem ponudbe, ki »ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila« iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ponudba izbranega ponudnika, kar ni sporno med vlagateljem, naročnikom in izbranim ponudnikom, ni vsebovala izpolnjenega obrazca »Specifikacija predračuna« v vsebini, kot jo je določil naročnik glede na objavo obvestila o javnem naročilu – popravek 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005703/2026-SL1/01-P02, zato je treba zaključiti, da se je v ponudbi izbranega ponudnika nahajala pomanjkljivost, ki je naročnika omejevala pri izbiri te ponudbe. Odgovoriti pa je treba še na vprašanje, ali je naročnik kljub tej pomanjkljivosti imel možnosti, da izbere ponudbo izbranega ponudnika. ZJN-3 namreč v petem, šestem in sedmem odstavku 89. člena ZJN-3 določa pravila, ki v posameznih primerih naročniku omogočajo, da bodisi z udeležbo ponudnika bodisi sam sanira pomanjkljivosti ponudbe ali celo da ob izpolnjenih zakonskih pogojih neko pomanjkljivost spregleda.

Izbrani ponudnik in naročnik sta v predrevizijskem postopku navedla več razlogov, s katerimi sta utemeljevala, da je bilo naročnikovo ravnanje skladno z ZJN-3. Državna revizijska komisija se ne strinja z njunima zaključkoma.

Najprej je treba upoštevati, da mora postopek oddaje javnega naročila potekati transparentno (6. člen ZJN-3) in ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Zato se mora naročnik vzdržati tistih ravnanj, ki bi posameznim ponudnikom neupravičeno bila v korist, hkrati pa tudi tistih ravnanj, ki bi bila posameznim ponudnikom neupravičeno v škodo. Ravnanje naročnika, ki nekemu ponudniku omogoči saniranje pomanjkljivosti v ponudbi, čeprav za to ne bi bilo pravne podlage, bi bilo temu ponudniku neupravičeno v korist, hkrati pa neupravičeno v škodo drugim ponudnikom, zaradi česar bi pomenilo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in ne le nepravilno uporabo petega odstavka 89. člena ZJN-3.

V obravnavanem primeru je pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika izvirala iz podatkov iz obrazca »Specifikacija predračuna«, in sicer v delu, ki se, med drugim, nanaša na vsebino ene izmed postavk (tj. prvo postavko iz tabele s 15 postavkami). V tej postavki je opisan del predmeta javnega naročila in torej so bile določene zahtevane značilnosti ene izmed storitev, ki jih nabavlja naročnik (prim. drugo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3). Ponudba izbranega ponudnika je imela torej pomanjkljivost »v delu ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila« v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3, zaradi česar je možnost saniranja pomanjkljivosti še bolj omejena. Ponudnik namreč ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba. Pri tem je pomembno tudi to, da je morebitna dopustnost saniranja pomanjkljivosti povezana z objektivno možnostjo preveritve obstoja elementa ponudbe pred iztekom roka za prejem ponudb (gl. tretjo poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3). Obstoja elementa, ki je vezan na oblikovanje ponudnikove volje, praviloma ni mogoče objektivno preveriti pred iztekom roka za prejem ponudb.

Najprej je treba izključiti položaj, da bi bila dana pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika nebistvena napaka v smislu četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Upoštevati je treba že vsaj dejstvo, da je naročnik v razpisni fazi, četudi bi bil namen objave obrazca »Specifikacija predračuna« (objava obvestila o naročilu – popravek 28. 7. 2026 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005703/2026-SL1/01-P02) glede na točko P.1 obvestila o naročilu – popravek »le« popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zavesten poseg v podatek v obrazcu »Specifikacija predračuna«, pri čemer je naročnik tudi podaljšal rok za prejem ponudb. Po novem rok za prejem ponudb ni bil več 29. 7. 2026 do 11. ure, temveč je to postal 31. 7. 2026 do 11. ure. Kombinacija teh naročnikovih ravnanj omogoča sklepanje o pomembnosti na naročnikovi strani, da so podatki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila drugačni in da jih gospodarski subjekti pri pripravi ponudbe upoštevajo. Ali so ponudniki te podatke upoštevali, pokaže lahko že predložitev obrazcev, ki vsebujejo pravilne podatke, saj se ponudniki zavežejo za tisto, kar je na teh obrazcih navedeno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je podatek o dolžini 1.053 m v zvezi s postavko 1 v obrazcu »Specifikacija predračuna« naveden izključno pri postavki 1. Res je sicer, da se podatek o dolžini 1.053 m nahaja tudi v postavki 5 obrazca »Specifikacija predračuna«, vendar je to druga postavka v tem obrazcu. Podatka o dolžini 1.053 m v zvezi s postavko 1 v ponudbi izbranega ponudnika glede na predložene dokumente ni v nobenem drugem delu. Tega podatka ne vsebuje niti vzorec pogodbe, ki ga sicer ponudnikom ni bilo treba predložiti v ponudbo. Tako je treba ugotoviti, da se v ponudbi izbranega ponudnika ni nahajalo razhajanje podatkov v zvezi s postavko 1 iz obrazca »Specifikacija predračuna«, ker bi bili v ponudbi izbranega ponudnika na več kot enem mestu navedeni različni podatki o istem elementu, temveč je bil edini podatek v zvezi s to postavko, ki je bil naveden, napačen. Volja izbranega ponudnika je lahko jasna glede dolžine 1.053 m šele na podlagi dopisa brez datuma, ki je bil odgovor na naročnikovo vprašanje o obsegu ponujanja predmeta javnega naročila. Navedena izjava izbranega ponudnika je izjava volje, ki je ni mogoče objektivno preveriti pred potekom roka za prejem ponudb, česar ne spremenijo številni argumenti izbranega ponudnika in naročnika v predrevizijskem postopku.

Dejstvo, da ponudnik predloži ponudbo za določeno javno naročilo, pa ne pomeni že, da je tudi ponudil, kar je predmet javnega naročila. Predložitev ponudbe pomeni samo to, da se je ponudnik odzval na naročnikovo povpraševanje. Kaj je ponudnik ponudil, se ugotavlja iz vsebine ponudbe. Iz vsebine ponudbe izbranega ponudnika pa je razvidno, da se pri njem postavka 1 iz obrazca »Specifikacija predračuna« nanaša na dolžino približno 1.053 m šele s podajo izjave v dopisu brez datuma na naročnikov dopis št. 4303-0011/2026-04 z dne 6. 8. 2026.

Na podane ugotovitve v ničemer ne vpliva dejstvo, da se v postavki 1 iz obrazca »Specifikacija predračuna« pri dolžini 1.053 m nahaja tudi razlagalno odprt pojem »cca«, torej približno. Glede na dejstvo, da je naročnik zagotovil objavo popravka postavke 1 iz obrazca »Specifikacija predračuna« z navedbo druge dolžine, je treba šteti, da pojem »cca« pri dolžini 930 m ne more zaobseči dolžine 1.053 m (ki je sicer lahko še večja, ker pojem »cca« ni zamejen samo na manj, temveč lahko pomeni tudi več). Če bi namreč to dolžino lahko zaobsegel, ne bi bilo potrebe po objavi popravka. Pa tudi v primeru, če bi bilo sicer mogoče razumeti, da pojem »cca« pri dolžini 930 m lahko zaobseže tudi dolžino 1.053 m, je bila možnost tega tolmačenja izčrpana z objavo popravljenega podatka. Le na tak način je namreč mogoče predvidljivo določiti obseg razlage tega pojma.

Niti druge okoliščine, ki jih je izpostavil naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, ker da se niso spremenile merske enote in količine, ne spremenijo podanega stališča. Naročnik z njimi namreč zmanjšuje pomen podatku, ki ga je določil vnaprej, zmanjševanje pomena podatka pa ne more doseči že upoštevaje pravilo iz prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, saj naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnikovo tolmačenje, ki zmanjšuje pomen podatka o dolžini, daje temu podatku drugačen pomen, kot ga je imel do poteka roka za prejem ponudb. Če bi bil ta podatek nepomemben, bi se naročnik lahko odločil, da ga ne določi, kar bi pa lahko storil le do poteka roka za prejem ponudb.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik že zaradi tega, ker se z odpravljanjem pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika posega v tisti del ponudbe, ki je odvisen od volje izbranega ponudnika, to pa je element, ki ga v podanih okoliščinah ni mogoče objektivno preveriti, s sprejemom pojasnila izbranega ponudnika iz dopisa brez datuma, ki ga je prejel na podlagi dopisa št. 4303-0011/2026-04 z dne 6. 8. 2026, ravnal neskladno s tretjo povedjo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, kar je imelo za posledico ravnanje v nasprotju z alineo a prvega odstavka 89. člena ZJN-3, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, s čimer je kršil tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Že ugotovitev te kršitve zato zadošča, da Državna revizijska komisija – neodvisno od morebitnega obstoja še kakšne druge kršitve in zato tudi neodvisno od tega, ali bi bilo sicer treba pritrditi vlagatelju, da je naročnik storil še katero drugo kršitev, saj to ne bi moglo več vplivati na končno odločitev, – na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4303-0011/2026-07 z dne 10. 8. 2026.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek naročila male vrednosti znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je ob upoštevanju možnosti in omejitev uporabe petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati 6. in 7. člen ZJN-3.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava:

-takso v višini 3.050,37 eurov,

-stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 44/1 OT) v višini 840 eurov (1.400 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 1.024,80 eurov,

in

-izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 1.400 točk v višini 14,40 eurov (24 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 17,57 eurov,

kar skupaj znese 4.092,74 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala odvetniške nagrade nad priznano višino do zahtevanih 3.000 OT in izdatkov nad priznano višino do zahtevanih 24 eurov, saj je pri odmeri stroškov upoštevala vrednost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je povrnitev nadaljnjih stroškov priglasil tudi v vlogi brez datuma, ki jo je vložil 7. 9. 2026 prek portala eRevizija in se z njo opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, ker njena vsebina ni bila v ničemer bistvena za rešitev zadeve.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov nad priznanim zneskom 4.092,74 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk:

Zoper to odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor po 39.a členu ZPVPJN.

Predsednik senata:

Samo Červek, univ. dipl. prav.,

predsednik Državne revizijske komisije

Vročiti (na portalu eRevizija):

˗naročnik,

˗vlagatelj po pooblaščencu,

˗izbrani ponudnik,

˗Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.

Vložiti:

˗v spis zadeve, tu.