Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje je posledica pravilne materialnopravne razlage in vrednotenja 20. člena SZ-1 in 21. člena SZ-1 ter drugega in četrtega odstavka 5. člena SZ-1, ki ob upoštevanju pravne teorije in sodne prakse, določa funkcionalnost kot vrednostni temelj, s katerim se opredeljuje pravni institut posebnih skupnih delov zgradbe, ki so namenjeni skupni rabi več lastnikov posameznih delov. Zato je mogoče dilemo, ali neki element spada v posamezni skupni del ali med skupne dele, rešiti z njegovo namembnostjo. Namenska raba je torej osrednja sestavina vrednotenja, na podlagi katere posamezni etažni lastnik izkaže interesni in vrednostni temelj za uporabo posebnega skupnega dela - gre za enega ključnih dejavnikov, ki določa, kako lahko vsakokratni lastnik uporablja posamezni del. Namembnost spornega dela je v pohodni terasi, do katere je možen dostop le iz stanovanja št. 3. Gradbeni elementi, ki se nahajajo pod teraso in nad stropom stanovanja št. 2, so skupni del zgradbe, zato ni pravne podlage, ki bi dopuščala, da bi se za posebni skupni del zgradbe št. 6 vzpostavila solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov stanovanju št. 2.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Oris spornega razmerja

1.Predlagatelji v predlogu predlagajo, da se na podlagi etažnega načrta na stavbi na naslovu ..., vzpostavi etažna lastnina, s tem, da se določijo posamezni deli ter skupni in posamezni skupni deli. Nasprotni udeleženec nasprotuje predlogu v delu, da posebni skupni del stavbe z ID znakom 0000-1158-6,

ki predstavlja teraso, pripada (le) posameznemu delu stavbe z ID znakom 0000-1158-3,

ki je stanovanje v lasti tretje predlagateljice in ne tudi posameznemu delu z ID znakom 0000-1158-2,

ki je stanovanje v lasti nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec navaja, da je bilo stanovanje št. 2 zgrajeno kasneje kot glavni objekt, da je bila nad stanovanjem št. 2 poševna streha, ki je bila v času izgradnje prizidka odstranjena, da je stropna plošča postala edina streha nad stanovanja štev. 2, da stanovanje brez strehe ne more biti namenjeno stalnemu bivanju, zato je sporni del streha in zato posebni skupni del, ki pripada tudi stanovanju štev. 2, da nasprotni udeleženec ne oporeka pravici tretje predlagateljice, da posebni skupni del uporablja kot teraso, da bi se z odločitvijo, da se na posebnem skupnem delu vzpostavi solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-1158-2 v prihodnje onemogočili prekomerni posegi v ta del stavbe s strani vsakokratnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-1158-3, ki tudi posebnega skupnega dela ne uporabljajo kot življenjski prostor, da se na posebnem skupnem delu lahko vzpostavi le solastnina, ker ni mogoče, da bi bil ta del v solastnini le enega etažnega lastnika.

Odločitev sodišča prve stopnje

2.Sodišče prve stopnje je izpodbijanim sklepom ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-1158, stoječi na parceli št. 878, k. o. ..., z naslovom ..., obstoji etažna lastnina (I), da ima stavba naslednje splošne skupne dele - zemljiška parcela št. 878, k. o. ... in - del stavbe z ident. št. 0000-1158- 8 (II), da ima stavba z ID znakom 0000-1158 naslednje posamezne dele v etažni lastnini ter pri teh delih lastninsko pravico v korist in na ime naslednjih oseb: 1. ID znak 0000-1158-1 - lastnika A. A. in B. B., 2. ID znak 0000-1158-2 - lastnik C. C., 3. ID znak 0000-1158-3 lastnica D. D., 4. ID znak 0000-1158-4 - lastnica D. D. (III). V IV. sklepa so navedeni idealni deleži v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, v drugi alineji V. tč. sklepa pa je sodišče prve stopnje odločilo, da poseben del stavbe predstavlja del z ID znakom 0000-1158-6, na katerem se vzpostavi solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-1158-3 do 1/1.

Odločeno je še bilo, da se sklep v zemljiški knjiži izvede po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine II N 632/2022 pod ID omejitve ..., z učinkom od 12. 9. 2022 (VI).

Povzetek pritožbenih navedb

3.Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zoper del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da poseben skupni del stavbe predstavlja del z ID znakom 0000-1158-6, na katerem se vzpostavi solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-1158-3 do 1/1

in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4.Sodišče je kot posebni skupni del stavbe določilo tudi del z ID znakom 0000-1158-6, ki v naravi predstavlja edino streho posameznega dela ID znak 0000-1158-2, ki predstavlja stanovanje v lasti nasprotnega udeleženca. Sporni del je hkrati tudi terasa, ki jo uporablja lastnica posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-1158-3.

5.Zgodovinsko gledano je bilo stanovanje, ki je danes v lasti nasprotnega udeleženca, zgrajeno kasneje kot osnovni objekt in predstavlja prizidek k osnovnemu objektu. Šele z gradnjo prizidka je stanovanje z ID znakom 0000-1158-3 pridobilo možnost uporabe strehe prizidka kot terase. Te navedbe je nasprotni udeleženec dal v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki jih sodišče ni upoštevalo oziroma je prednost naklonilo argumentom predlagateljev. Sporna je zato ugotovitev sodišča, da je primarna funkcija spornega dela pohodna terasa in ne streha, pri čemer sodišče prepričljivih argumentov pri tem ni podalo.

6.Terasa k stanovanju z ID znakom 0000-1158-3 predstavlja prestižni dodatek, brez katerega je to stanovanje funkcionalno. Stanovanje brez strehe pa ni funkcionalno, ker stanovalcev ne ščiti pred zunanjimi atmosferskimi vplivi. Nasprotni udeleženec je navajal in dokazoval, da je sporni del edina streha njegovega stanovanja, da brez strehe posamezni del ID znak 0000-1158-2 ne bi izpolnjeval pogojev, da bi predstavljal posamezen del, zato je nerazumljiva ugotovitev sodišča, da je primarna funkcija spornega dela pohodna terasa in ne streha spodnjega stanovanja št. 2, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.

7.Sodišče je izključilo nasprotnega udeleženca kot solastnika spornega dela, s tem, ko je odločilo, da mu sporni del ne služi. Taka ugotovitev je v nasprotju z dejanskim stanjem. Sporni del nasprotnemu udeležencu služi kot streha stanovanja št. 2. Gre za bistveni del stanovanja. Odločitev je zato v nasprotju z 21. členom Stanovanjskega zakona (SZ-1).

8.S tem, ko je sodišče ugotovilo, da gre za posebni skupni del, je spornemu delu pripisalo lastnost, da gre za skupni prostor. V nasprotnem primeru sodišče tega dela ne bi moglo določiti kot posebni skupni del, saj je skupnost bistvena lastnost posebnega skupnega dela. Solastnina na posameznih skupnih delih se določi tistim etažnim lastnikom, katerim posebni skupni del služi. Če gre za solastnino, je pojmovno nemogoče, da bi bil posamezni del v solastnini le enega etažnega lastnika, kot je to odločilo sodišče. Po določbi prvega 65. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) obstaja solastnina, kadar ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto. Solastnina zgolj ene osebe na celoti pojmovno ni mogoča.

9.Odločitev sodišča je v nasprotju s stališči iz sodbe VSL II Cp 2286/2017.

Iz te odločbe izhaja, če pohodna terasa istočasno predstavlja tudi streho spodnjega stanovanja, pohodna terasa ne predstavlja posameznega dela, temveč je tak del skupen, kot to določa četrti odstavek 5. člena SZ-1, in je na njem vzpostavljena solastnina.

10.Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v konkretnem primeru ne pomeni relevantne pravne podlage, ker je namen ZZK-1 urejanje zemljiškoknjižnega prava in predpostavk za materialnopravno učinkovanje vpisov v zemljiški knjigi in ne urejanje lastninskopravnih vprašanj v primerih etažne lastnine.

Odgovor na pritožbo

11.Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

Presoja utemeljenosti pritožbe

12.Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

13.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

14.Protispisine so pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje v sklepu ni opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca v zvezi z nastankom in pravno podlago, na kateri je sodišče prve stopnje ugotovilo, da (zgolj) stanovanju št. 3 pripada pravica do uporabe terase.

Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih je v tem delu sledilo argumentom predlagateljev, zato sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, kot to trdi pritožba.

15.Sodišče prve stopnje je v sklepu podrobno predstavilo pravne naslove, ki so bili pravna podlaga za pridobitev pravice do izključne uporabe terase s strani lastnikov stanovanja, ki je danes označeno s št. 3, s tem, da iz pogodb o prodaji stanovanja, ki je danes označeno s št. 2, izhaja jasen opis, da terasa ni bila predmet prodaje in da lastniki tega stanovanja niso imeli pravice do uporabe terase - iz elaborata za vpis stavbe v kataster in (tudi) iz navedb nasprotnega udeleženca pa izhaja, da je dostop do terase možen le iz stanovanja št. 3.

16.Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru pohodne terase ni mogoče samo po sebi v celoti šteti kot skupni del stavbe ali pa delov št. 2 in 3, da kot skupne dele stavbe lahko ob upoštevanju pravne podlage ugotovimo (zgolj) gradbene elemente, ki služijo tako delu stavbe št. 2 in 3, posredno pa tudi delom stavbe v 1. etaži, kar ima posledice predvsem v tem, kdo nosi morebitne stroške vzdrževanja in sanacije teh gradbenih elementov (na primer toplotne in hidroizolacije), da to ne pomeni, da mora celotni del stavbe, ki je v etažnem načrtu samostojno odmerjen kot posamezni del stavbe št. 6 deliti pravno naravo skupnega prostora in da je sklep, da posebni skupni del stavbe št. 6 služi le stanovanju št. 3., skladen z ugotovljenim dejanskim in pravnim stanjem.

17.Odločitev sodišča prve stopnje je posledica pravilne materialnopravne razlage in vrednotenja 20. člena SZ-1

in 21. člena SZ-1

ter drugega in četrtega odstavka 5. člena SZ-1,

ki ob upoštevanju pravne teorije in sodne prakse,

določa funkcionalnost kot vrednostni temelj, s katerim se opredeljuje pravni institut posebnih skupnih delov zgradbe, ki so namenjeni skupni rabi več lastnikov posameznih delov.

Zato je mogoče dilemo, ali neki element spada v posamezni skupni del ali med skupne dele, rešiti z njegovo namembnostjo.

Namenska raba je torej osrednja sestavina vrednotenja, na podlagi katere posamezni etažni lastnik izkaže interesni in vrednostni temelj za uporabo posebnega skupnega dela - gre za enega ključnih dejavnikov, ki določa, kako lahko vsakokratni lastnik uporablja posamezni del. Namembnost spornega dela je v pohodni terasi, do katere je možen dostop le iz stanovanja št. 3. Gradbeni elementi, ki se nahajajo pod teraso in nad stropom stanovanja št. 2, so skupni del zgradbe,

zato ni pravne podlage, ki bi dopuščala, da bi se za posebni skupni del zgradbe št. 6 vzpostavila solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov stanovanju št. 2. Z odločitvijo v spornem delu stanovanje št. 2 še vedno predstavlja/ohranja samostojno funkcionalno celoto in je primerno za samostojno uporabo, kot posamezni del zgradbe opredeljuje drugi odstavek 105. člena SPZ.

Ali povedano drugače. Z odločitvijo v spornem delu se raba celotne zgradbe - posameznih in (posebnih) skupnih delov ne spreminja.

18.Glede pritožbenih navedb, da terasa primarno služi kot streha stanovanju št. 2, je Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 76/2017 pojasnilo, da je le običajno oziroma nepohodno streho apriori mogoče umestiti v pravni standard skupnih delov, medtem ko je pri lastniških terasah treba izhajati iz vsebine in namena določb tretjega odstavka 105. člena SPZ ter drugega in četrtega odstavka 5. člena SZ-1, da je bistvena značilnost skupnih delov njihova funkcionalnost, da je zmotno materialnopravno stališče, ki celotno pohodno teraso umešča med skupne dele s sklicevanjem na določbo četrtega odstavka 5. člena SZ-1, ki določa, da kadar služi določen gradbeni element tako posameznemu delu kot skupnim delom, se šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote, da citirana zakonska določba ne izraža namena zakonodajalca, da se vsaka pohodna terasa, ki je opredeljena kot posamezni del stavbe, in hkrati predstavlja streho objektu, v celoti šteje za skupen del stavbe, da je to mogoče razbrati tudi iz primerov skupnih gradbenih elementov pohodne terase, ki jih izpostavi zakonodajalec, to sta toplotna in hidro izolacija, da primarna funkcija pohodnih teras ni v tem, da služijo kot streha spodnjim prostorom, temveč da so terase.

19.Nasprotni udeleženec ne zatrjuje, da je posebni skupni del zgradbe št. 6, ki predstavlja po funkcionalnosti pohodno teraso, namenjen uporabi stanovanja št. 2. Za tak primer bi šlo, če bi bil možen dostop do terase iz stanovanja št. 2 in če bi sama zasnova zgradbe narekovala tako odločitev in bi bil torej določen skupni del že v svoji zasnovi namenjen uporabi stanovanja št. 2. Nasprotni udeleženec tudi v pritožbi ne navede, v čem je prikrajšan pri uporabi stanovanja ali pri uporabi skupnih delov, ker na posebnem skupnem delu zgradbe št. 6 ni vzpostavljena solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov stanovanju št. 2. Okoliščina, da v obravnavanem primeru ta površina v funkciji pohodne terase služi izključno posameznemu delu stanovanjske stavbe - konkretno stanovanju št. 3, v ničemer ne spreminja njenega pomena za zagotavljanje funkcije stavbe kot celote in za presojo, med katere dele večstanovanjske stavbe je treba šteti gradbene elemente, kot jih opredeljuje četrti odstavek 5. člena SZ-1.

20.Etažni lastnik oziroma solastniki so dolžni vzdrževati posebni skupni del vestno in skrbno, torej na način, da ne otežujejo/onemogočajo in ne motijo običajne uporabe drugih delov zgradbe oziroma zgradbe kot celote. Iz teh razlogov je neutemeljena teza nasprotnega udeleženca, da bi se za posebni skupni del zgradbe št. 6 morala vzpostaviti solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov stanovanju št. 2 iz razloga, da bi se preprečili prekomerni posegi v ta del.

21.Pritožba trdi, da je odločitev sodišča prve stopnje v spornem delu zmotna, ker je ob upoštevanju 21. člen SZ-1 pojmovno nemogoče, da bi bil posebni skupni del v solastnini le enega etažnega lastnika.

Te pritožbene trditve so zmotne. Z uporabo argumenta teleološke redukcije je bil v zvezi z abstraktnim dejanskim stanom iz 21. člena SZ-1 opredeljen izjemni dejanski stan, ki ob upoštevanju načela pravne enakosti terja, ne le, da zožimo jezikovni pomen predpisa iz 21. člena SZ-1, ampak ta pomen prebijemo, ker šele s tem dosežemo, da se tako utesnjeni pomen ujema z namenom, ki ga pravilo iz 21. člena ZS-1 ima, s tem, da niso bile izkazane predpostavke, da zavarovani interes iz 21. člena SZ-1 terja, da je treba ravnati strogo v mejah možnega jezikovnega pomena, ki ga pravno besedilo 21. člena SZ-1 ima.

Namen 21. člena SZ-1 je določiti kriterije za presojo, ali neki del zgradbe spada med posebne skupne dele in kakšen lastninsko pravni režim se vzpostavlja na teh posebnih skupnih delih, ki določa pravice in dolžnosti etažnih lastnikov v zvezi z upravljanjem teh posebnih delov in glede odgovornosti za kritje stroškov na teh delih. S tem, ko je bilo ugotovljeno, da posebni skupni del št. 6 pripada stavbi in (namensko) služi zgolj stanovanju št. 3, so bile tudi določene pravice in dolžnosti vsakokratnih lastnikov stanovanja št. 3 na tem posebnem skupnem delu, ki so istovrstne kot v primerih, ko so posebni skupni deli v solastnini dveh ali več etažnih lastnikov, zato ni najti razlagalnih razlogov, ki bi izključevali pravico, da se za posebni skupni del št. 6 vzpostavi solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov zgolj za en posamezni del - za stanovanje št. 3. Tak sklep dopušča tako jezikovna in namenska razlaga 21. člena SZ-1, ki določa, da posebni del pripada le tistim etažnim lastnikom, katerim ta del služi, kot tudi določba četrtega odstavka 3. člena SZ-1, ki določa, da so skupni deli solastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov (skupni deli) ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov posameznih delov (posebni skupni deli), s tem, da 4. tč. drugega odstavka 3. člena ZZK-1 določa, da je posebni skupni del stavbe v etažni lastnini zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini.

Odločitev pritožbenega sodišča

22.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1V nadaljevanju posebni skupni del.

2V nadaljevanju stanovanje št. 3.

3V nadaljevanju stanovanje št. 2.

4Glede ostalih ugotovljenih posebnih skupnih delov stavbe, kjer je bila vzpostavljena solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznega dela - glej V. tč. izreka izpodbijanega sklepa.

52. alineja V. tč. izreka izpodbijanega sklepa.

6Pritožba v 9. tč. povzema del obrazložitve iz te sodbe.

7Določbe ZVEtL-1, SZ-1, SPZ, ZZK-1 in sodno prakso je sodišče prve stopnje citiralo/povzelo v 4., 6., 7.-10., 12.-13., 15.-16. tč. sklepa - v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče vseh zakonskih določb znova ne povzema in enako ne sodne prakse.

8Glej 14. in 16. tč. izpodbijanega sklepa.

9Ki določa: "(1) Pogodba o medsebojnih razmerjih lahko določi posebne skupne dele večstanovanjske stavbe. (2) Za posebne skupne dele se lahko določijo samo skupni prostori in skupne naprave. (3) Določba, ki bi kot poseben skupni del določila del zemljišča, je nična. (4) Del zemljišča, ki ima svojo parcelno številko in je s pravnim poslom ali odločbo sodišča določen kot sestavni del stanovanja (atrij, odmerjeno parkirno mesto), se šteje za del stanovanja in ne kot poseben skupni del."

10Ki določa: "Posebni skupni deli so solastnina tistih etažnih lastnikov, katerim služijo. Solastniški delež vsakega od njih se določi s pogodbo o medsebojnih razmerjih."

11Ki določata: "(2) Skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene so temelji, nosilni zidovi in druge vrste konstrukcij, stropi, streha, fasada, dimniki, prezračevalne tuljave, svetlobni jaški, jaški dvigal in druge podobne konstrukcije. (4) Kadar služi določen gradbeni element tako posameznemu delu kot skupnim delom, se šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote (toplotna in hidroizolacija pohodne terase, zunanja stran balkona, ki predstavlja hkrati fasado hiše in podobno).

12VSRS II Ips 76/2017 in UPRS II U 173/2021.

13V nadaljevanju bodo pojasnjeni razlogi, zaradi katerih posebni skupni del zgradbe št. 6 glede na okoliščine konkretnega primera pripada (le) enemu etažnemu lastniku.

14Miha Juhart, Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur: Stvarno pravo, GV Založba, l. 2007, str. 339.

15Če njihov pravni položaj ni bil izrecno opredeljen kot posebni skupni del, velja, da ima položaj splošnega skupnega dela v etažni lastnini.

16Ki določa: "Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo." - primerjaj tudi z drugim odstavkom 5. člena SZ-1.

17V sodbi VSL II Cp 2286/2017, ki jo izpostavlja pritožba, je bila središčna ost spora plačilo stroškov v rezervni sklad za obnovo teras v zgradbi - pravna stališča glede dileme, ali pohodna terasa predstavlja posebni skupni del ali skupni del v zvezi z stroški vzdrževanja, je po izdaji te sodbe rešilo Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 76/2017.

18Pritožba se sklicuje tudi na določbo 65.člena SPZ, ki določa: Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari(solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež).

19Podrobneje glej Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991, str. 151-152.

20Pritožbeno sodišče še dodaja, da materialnopravno stališče, da posebni skupni del lahko služi le enemu posameznemu delu, izhaja tudi iz odločb VSL: II Ip 2798/2012 in I Cp 1387/2023 - drugače VSC Cp 328/2024.

21V zvezi z 31. členom SZ-1, ki določa: "S posebnimi skupnimi deli upravljajo etažni lastniki, ki imajo solastninski delež na teh delih. Ima enako velja tudi za odgovornost za kritje vseh stroškov na teh delih."

22In da ni vključen v posamezni del - stanovanja št. 3.

23In torej ni skupni del.

24Pritožbeno sodišče dodatno pojasnjuje - da ima v stanovanjski zgradbi lahko pravi interes za uporabo dvigala le vsakokratni lastnik posameznega dela - stanovanja v zgornjem nadstropju tri stanovanjske hiše, ne pa tudi ostali vsakokratni lastniki ostalih (dveh) posameznih delov, ki sicer ne nasprotujejo postavitvi dvigala v prostor stavbe, ki je skupni del, ne želijo pa kriti stroškov namestitve dvigala in sprotnih stroškov, ki so povezanih z njegovim vzdrževanjem, ker dvigala ne bodo uporabljali - v zgradbi, ki je delno poslovna (trgovina) in delno stanovanjska, se lahko kot en poseben skupni del določijo prostori in naprave, ki služijo poslovnemu delu (tekoče stopnice, avle in podobno), kot drug posebni skupni del pa tiste, ki služijo stanovanjskemu delu (dvigalo, stopnišče) - podoben primer je zgradba z več vhodi, kjer se kot posebni skupni del določijo stopnišča in hodniki za vsak vhod (v posamezni del) - glej Miha Juhart, Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur: Stvarno pravo, GV Založba, l. 2007, str. 341.