Jedro

Dediči po uživalcu denarnih prejemkov po Zakonu o vojnih invalidih lahko uveljavljajo izplačilo le tistih denarnih prejemkov, ki so ob uživalčevi smrti že zapadli v plačilo, pa še niso bili izplačani. Z novelo zakona, tudi če velja za nazaj, na novo določeni oziroma povišani denarni prejemki zapadejo v plačilo šele po uveljavitvi novele zakona, praviloma v roku, ki ga taka novela zakona določi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 16.9.2002, s katero je ta v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo prvostopnega sodišča, opr. št. U 289/99-6 z dne 7.6.2002, zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote S. z dne 25.3.1998. S to odločbo je prvostopni upravni organ zavrnil zahtevek tožnikov za poračun osebne invalidnine po pok. A.A., ki je umrl dne 23.8.1997. Prvostopno sodišče je odločitvi tožene stranke pritrdilo in se v obrazložitvi izpodbijane sodbe v celoti sklicevalo na razloge iz izpodbijane odločbe tožene stranke (2. odstavek 67. člena ZUS). Pojasnilo je, da bi imeli pravni nasledniki po pok. A.A. pravico do prejema pok. A.A. premalo izplačanih denarnih prejemkov iz naslova invalidnine po Zakonu o vojnih invalidih (ZVojI, Uradni list RS, št. 63/95, 19/97 in 75/97-ZVojI-C), torej po noveli ZVojI-C, ki je začela veljati 20.12.1997, če bi ti prejemki že zapadli v plačilo, pa ob smrti uživalca pravice še ne bi bili plačani (2. odstavek 87. člena ZVojI). Ti prejemki pa pred uživalčevo smrtjo niso zapadli v plačilo, saj je novela ZVojI-C, ki je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-86/96, povečala invalidnine in določila, da tako povečane invalidnine veljajo od 1.1.1996, določila valorizacijo invalidnine in drugih prejemkov od 1.1.1997 oziroma od 1.8.1996 in od 1.1.1997, ter v 9. členu določila, da se premalo izplačani denarni prejemki poračunajo, obračunana razlika pa valorizira za 6 %, začela veljati po uživalčevi smrti in torej do njegove smrti povečani prejemki po noveli ZVojI-C niso zapadli v plačilo. Zato povečanih prejemkov uživalčevi pravni nasledniki ne morejo uspešno uveljavljati.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje eden od tožnikov. Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da bi bili pravni nasledniki po upravičencu pok. A.A. upravičeni do povečanih prejemkov, ker novela ZVojI-C velja za nazaj. Glede na to so povečani zneski prejemkov zapadli v plačilo takrat, ko so mu bili izplačani premajhni zneski prejemkov. Niso zahtevali dedovanja invalidnine, temveč le izplačilo premalo izplačanih prejemkov. Očitno pa jih je država zaradi neustavnega ravnanja svojih organov za to prikrajšala. Predlaga, da vrhovno sodišče spremeni izpodbijano sodbo in ugodi toženemu zahtevku.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v 1. odstavku 107. člena določil, da vrhovno sodišče o vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. V 2. odstavku 107. člena pa je določil kriterije za razvrščanje pred uveljavitvijo ZUS-1 vloženih pritožb na pritožbe oziroma revizije. Ker obravnavana vloga, ki je bila vložena kot pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, jo vrhovno sodišče obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo. Prvostopna sodba pa je po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007. V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek); da pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V 91. členu ZUS-1 je določeno, da o reviziji vrhovno sodišče odloča brez obravnave.

V tem primeru je sporno vprašanje, kdaj je zapadla v plačilo razlika v višini denarnih prejemkov po ZVojI-C, od česar je glede na določbo 2. odstavka 87. člena ZVojI odvisno, ali te povišane prejemke lahko uveljavijo pravni nasledniki po pok. A.A., ki je umrl pred uveljavitvijo ZVojI-C, ki je začel veljati 20.12.1997. Pri tem ni sporno, da je bila ta novela uveljavljena retroaktivno, sporno pa je, kaj ta retroaktivnost pomeni.

Kot so tožnikom pravilno pojasnili že oba upravna organa in prvostopno sodišče, se po 2. dostavku 87. člena ZVojI podedujejo le tisti denarni prejemki, ki so do smrti uživalca že zapadli v plačilo, pa do njegove smrti še niso bili izplačani. Denarni prejemki po ZVojI zapadajo v plačilo mesečno (glej na primer 86. člen ZVojI), vendar le tisti, ki so uživalcu priznani, in v tedaj veljavni višini. Zapadlost v plačilo pomeni le datum, ko je treba nek prejemek izplačati, kar je zlasti pomembno zaradi morebitne prisilne izterjave (ta pred zapadlostjo ni mogoča) in morebitnih zamudnih obresti, ki (praviloma) tečejo od dneva zapadlosti dalje. Če se denarni prejemek s spremembo zakona (ali na drug način) naknadno poviša, tudi če velja povišanje za nazaj, to še ne pomeni, da je naknadna razlika v višini zapadla v plačilo takrat, kot prejšnji prejemki, ker to niti pravno niti dejansko ni mogoče. Glede na to so po presoji vrhovnega sodišča zneski denarnih prejemkov za namene in v višinah po noveli ZVojI-C zapadli v plačilo šele po uveljavitvi ZVojI-C, to je od 20.12.1997 dalje. ZVojI-C v 7. in 8. členu določa roke, v katerih je treba poračune opraviti, torej posredno določa zapadlost poračuna na 3 oziroma 6 mesecev po uveljavitvi novele ZVojI-C. Poračun pa je treba v skladu s to novelo opraviti za obdobje, ki ga ZVojI-C določa, to je praviloma od uveljavitve osnovnega zakona 1.1.1996, in v višinah, ki se določajo za posamezna obdobja. To, da je treba poračun opraviti za nazaj od same uveljavitve osnovnega zakona, pa ne pomeni, da so prejemki po ZVojI-C in v višinah, določenih v tej noveli, zapadli v plačilo hkrati s prejemki po prej veljavnem zakonu. Če tožnik zakon razume drugače, to še ne pomeni, da je izpodbijana sodba nezakonita, saj pravo razlaga sodišče, ne pa stranke.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče obravnavno revizijo zavrnil kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.