Jedro

Ker direktna revizija brez predhodne vložitve predloga za dopustitev revizije, kateremu bi bilo (vsaj delno) ugodeno, ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), je odločitev Upravnega sodišča o zavrženju revizije pravilna, a ne zato, ker bi bila ta nepopolna, temveč zato, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka. Na odločitev v obravnavani zadevi to ne vpliva, saj enaka posledica, tj. zavrženje po prvem odstavku 374. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zadane tako nepopolne kot tudi nedovoljene revizije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo revizijo kot nepopolno.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča I U 532/2022-19 z dne 11. 6. 2024, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 321- 728/1993-243 z dne 28. 12. 2021, v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 490-7/2022/3 z dne 17. 3. 2022. Upravno sodišče je ugotovilo, da tožnik reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije, zato ga je pozvalo na odpravo pomanjkljivosti. Sodišče je namesto zahtevanih listin prejelo sporočilo tožnika, da je vložil revizijo zoper sodbo v skladu z ZUS-1 kot pravočasno in dovoljeno. Ker tožnik ni predložil zahtevanih listin, je njegova revizija nepopolna.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper omenjeni sklep vložil pritožbo. Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Navaja, da je vložil revizijo v skladu s 85. členom ZUS-1. Meni, da ZUS-1 neposredno in povsem pravno celovito ureja izredno pravno sredstvo - revizijo, in da se zato ZPP glede revizij ne uporablja. To pa naj bi pomenilo, da se lahko zoper sodbo Upravnega sodišča vloži neposredno revizija. Upravnemu sodišča očita, da je pri izdaji izpodbijanega sklepa kršilo pravila postopka in tudi zmotno uporabilo materialno pravo.

4.Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Zmotno je pritožnikovo stališče, da ZUS-1 celovito ureja izredno pravno sredstvo - revizijo in da je zato uporaba določb ZPP izključena. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZPP (Uradni list RS, št. 10/2017, v nadaljevanju ZPP-E,) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). S tem je bil način vlaganja revizij in odločanja o njeni dopustnosti v upravnem sporu v bistvenih rešitvah poenoten z ureditvijo v ZPP. Novela se je na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZPP-E začela uporabljati za postopke pred Vrhovnim sodiščem, če je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana po 14. 9. 2017.

7.V obravnavanem primeru je bila sodba Upravnega sodišča izdana sedem let po začetku uporabe ZPP-E. Za dostop do Vrhovnega sodišča se zato uporabljajo določbe ZPP, po katerih direktna revizija ni več dopustna.1 Drugi odstavek 374. člena ZPP namreč določa, da je revizija nedovoljena, če ni bila dopuščena.

8.Z novelo ZPP-E je bil spremenjen tudi 367. člen ZPP, ki sedaj določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Že iz jezikovne razlage izhaja, da je vložitev revizije mogoča šele potem, ko je bil stranki vročen sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije, ki pa se lahko izda le na podlagi predloga za dopustitev revizije, kot to predvideva 367.b člen ZPP.2 Gre torej za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Opustitev tega predloga pomeni neizpolnitev procesne predpostavke za revizijo, ki se zato zavrže.3

9.V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj pritožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil, kar izhaja tudi iz pritožbenih navedb. Pritožbe pa ne morejo utemeljiti niti pritožnikove navedbe o tem, da je revizijo vložil na podlagi 85. člena ZUS-1. Ta namreč določa razloge, ki jih je mogoče uveljavljati v reviziji in ne procesnih predpostavk za njeno dopustnost.

10.Ker direktna revizija brez predhodne vložitve predloga za dopustitev revizije, kateremu bi bilo (vsaj delno) ugodeno, ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), je odločitev Upravnega sodišča o zavrženju revizije pravilna, a ne zato, ker bi bila ta nepopolna, temveč zato, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka. Na odločitev v obravnavani zadevi to ne vpliva, saj enaka posledica, tj. zavrženje po prvem odstavku 374. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zadane tako nepopolne kot tudi nedovoljene revizije.

11.Po obrazloženem in ker niso podani niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Tako tudi npr. sklep Vrhovnega sodišča I Up 149/2020 z dne 25. 11. 2020.

2Tako npr. sklep Vrhovnega sodišča I Up 149/2020 z dne 25. 11. 2020.

3V tem smislu npr. sklepi Vrhovnega sodišča I Up 92/2018 z dne 4. 7. 2018, I Up 185/2019 z dne 23. 10. 2019, I Up 223/2019 z dne 22. 1. 2020, X Ips 1/2018 z dne 17. 1. 2018, X Ips 4/2018 z dne 14. 2. 2019, II Ips 242/2018 z dne 30. 5. 2019, II Ips 125/2019, II Ips 90/2019 z dne 5. 6. 2020 in III Ips 19/2023 z dne 11. 7. 2023.