Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 1710/2015

ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.1710.2015 Upravni oddelek

soglasje k projektu projektni pogoji obrazložitev odločbe
Upravno sodišče
11. februar 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pravica tožnika do pravnega sredstva je lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno oziroma svojo presojo okoliščin.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Občine Šenčur št. 351-14/2014-6 z dne 24. 9. 2015 se odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 285,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je s prvostopenjsko odločbo zavrnila tožnikovo vlogo za izdajo soglasja za novogradnjo poslovno-trgovskega objekta, rušenje obstoječih objektov in rekonstrukcijo dela obstoječega poslovnega objekta na zemljiščih parc. št. 330/2, 330/3, 330/4, 331/4 in 331/18, vse k.o. ... iz razloga, ker v PGD projektni dokumentaciji niso bili upoštevati izdani projektni pogoji.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. 3. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. Uvodoma poudari, da stranka v upravnem postopku ni odvetnica, pač pa tožnica. Drugostopenjski organ je namreč v izreku odločbe določil, da se pritožba odvetnice A.A. zavrne. Obrazložitev izpodbijanega akta je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. S tem je kršena ustavno zagotovljena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Opozarja, da dejansko stanje ugotavlja upravni organ na podlagi dejstev in dokazov, zbranih v postopku, ne pa tožniki, kot to izhaja iz drugostopenjske odločbe.

4. Nadaljnja kršitev je v dejstvu, da iz izreka izhaja, da se pritožba zavrne, iz obrazložitve pa izhaja, da se zavrže. Napačen je pouk o pravnem sredstvu. Iz obrazložitve izhaja samo navedba PGD projektne dokumentacije ter trditev, da niso bili upoštevani projektni pogoji, nikjer pa ni navedeno, v čem konkretno priložena projektna dokumentacija ne ustreza, je pomanjkljiva oziroma katerim predpisom ne ustreza. Ker upravni organ ni zadostil standardu obrazložitve, je s tem onemogočil kontrolo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in kontrolo pravilnosti uporabe materialnega oziroma procesnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje. Sodišču tožnica predlaga, da upravni akt odpravi in vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

5. Toženka je vložila odgovor na tožbo, v katerem obrazlaga potek postopka od vložitve zahteve za izdajo soglasja do izdaje izpodbijane odločbe. Poudarja, da je bilo ob predložitvi vloge za izdajo soglasja h gradnji ugotovljeno, da projektni pogoji, ki niso bili upoštevani že ob prvi oddaji vloge za izdajo soglasja, še vedno niso upoštevani, zato je bila vloga za izdajo soglasja ponovno zavrnjena. Toženka še doda, da če bo naslovno sodišče sledilo navedbam tožnice in upravni akt odpravilo, odločitev v naslednjem postopku ne bo drugačna, seveda v kolikor tožeča stranka ne bo upoštevala izdanih projektnih pogojev.

6. Tožba je utemeljena.

7. Med strankama v predmetni zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ z zavrnitvijo zahteve investitorja za izdajo soglasja za novogradnjo poslovno-trgovskega objekta, rušenje obstoječih objektov in rekonstrukcijo dela obstoječega poslovnega objekta v Šenčurju pravilno in zakonito zavrnil vlogo za izdajo soglasja.

8. V obrazložitvi je prvostopenjski organ navedel le, da je bilo ob pregledu projekta ugotovljeno, da v njem niso upoštevati izdani projektni pogoji ter da niso bli upoštevani dogovori med tožnico in županom. Pritožbeni organ je ob zavrnitvi pritožbe prav tako le ponovil trditev, da projektni pogoji, ki niso bili upoštevani ob prvi oddaji vloge za izdajo soglasja, še vedno niso upoštevani. Nadalje pritožbeni organ v obrazložitvi ugotovi, da se pritožba zavrže, v izreku pa je, namesto da bi odločal o pritožbi tožnice, odločil, da se pritožba odvetnice A.A. zavrne.

9. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana zavrnilna odločitev ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti in je tako ugovor tožnice, da izpodbijana odločitev ni v zadostni meri obrazložena in je ni možno preizkusiti, utemeljen. Izpodbijana odločitev namreč nima sestavin, ki so predpisane z 214. členom ZUP. Na podlagi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira določba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.

10. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja stranke v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov. Zahteva po obrazložitvi je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Iz obrazložitve izpodbijanega dela odločbe bi moralo izhajati, katera dejstva so bila pri zavrnitvi tožnikove vloge odločilne in kako so vplivale na odločitev. Pravica tožnika do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno oziroma svojo presojo okoliščin.

11. V skladu s povedanim dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka 214. člena ZUP), izpodbijani del odločbe pa tudi nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka 214. člena ZUP). Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Tudi izrek izpodbijanega sklepa je v nasprotju z njegovo obrazložitvijo, saj iz izreka izhaja, da se vloga odvetnice zavrne, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da se tožnikova vloga zavrže, sklepa pa se tudi v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče pripominja še, da je navedba toženke v odgovoru na tožbo, da bo tudi v ponovnem postopku odločeno na isti način, če bo naslovno sodišče izpodbijano odločbo odpravilo, v nasprotju z zakonom. Dolžnost upravnih organov je, da upoštevajo zapovedane standarde procesnih jamstev, kajti šele na tej podlagi lahko organ pravilno in zakonito odloči (načelo zakonitosti...).

12. Po povedanem je bilo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Odločba je nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

13. Ker je sodišče tožbi ugotovilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22 % DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia