Jedro

Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Tudi 25. člen ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.

Izrek

I. Tožba prvo tožnika A.A. se zavrne.

II. Tožba drugo tožnice B.B. se zavrže.

Obrazložitev

Upravna enota Gornja Radgona je v upravni zadevi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskih zemljiščem izdala odločbo, s katero je odobrila pravni posel po zapisniku o naroku na javni dražbi Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, št. In 20/2007 (In 2/2009, In 3/2009) z dne 4. 10. 2003, za najugodnejšega kupca C.C. in katerega predmet so kmetijska zemljišča parc. št. 1587, 1588, 1589/1, 1591, 1462/6 in 1462/2 k.o. … in delno stavbo in delno kmetijsko zemljišče parc. št. 1590 k.o. … do celote in kmetijska zemljišča parc. št. 628 k.o. … in parc. št. 1541/8, 1542/6, 1545, 1546/2 k.o. …, gozdna zemljišča parc. št. 1542/1, 1542/8, 1542/5 k.o. … ter parc. št. 100 k.o. … v solastniškem deležu do 1/2. Drugostopenjski organ je pritožbo A.A. zavrnil. Skliceval se je na določbo 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-1). Pojasnil je, da je izvršilno sodišče kupcu C.C. določilo 15 dnevni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Vlogo je kupec vložil pravočasno, upravni organ pa je skladno s tretjim odstavkom 19. člena ZKZ ugotovil, da ne obstoji nobeden od razlogov, ki bi preprečevali odobritev pravnega posla. Zavrnil je pritožbene ugovore, da se odločbe o odobritvi pravnega posla ne bi smelo izdati do pravnomočne sodne odločitve o dolgu pritožnika, ker ti ugovori niso stvar konkretnega upravnega postopka.

Tožnika, A.A. in B.B., zoper izpodbijano odločbo vlagata tožbo, v kateri navajata, da upravna organa nista odgovorila na njune ključne navedbe, da sodnik na javni dražbi ni upošteval njunih navedb, niti predložene pisne dokumentacije. Ne strinjata se z navedbo, da v tem postopku ni pomembno, ali je spor, ki se nanaša na obstoj dolga, že pravnomočno rešen. Sodišče ne bi smelo izdati odločbe, ne razpisati javne dražbe. Sodišču predlagata, da po vpogledu v predmetno zadevo spremeni odločbo in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek odločanja.

Tožena stranka je poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene, iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka: Tožba A.A. ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je v svoji odločbi odgovoril drugostopenjski organ in njene ugovore pravilno zavrnil. Sodišče k tožbenim navedbam še dodaja: Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Tudi 25. člen ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.

V obravnavani zadevi so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ponudnik je tako tudi storil in se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, da v sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Po neizpodbijanih ugotovitvah obeh upravnih organov predmetna zemljišča ne sodijo v zaščiteno kmetijo in ker tudi nobena druga z zakonom določena okoliščina iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere pravnega posla ne bi bilo mogoče odobriti, ni podana, je odločitev upravnih organov, da se predmetni pravni posel odobri, pravilna.

Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve. Gre za tožbene ugovore, ki jih upravni organ v postopku odobritve pravnega posla ne more in ne sme upoštevati in se v bistvu nanašajo na postopke, ki jih je vodilo sodišče. V tem upravnem sporu je predmet presoje (samo) odobritev pravnega posla, o čemer je odločil prvostopenjski upravni organ na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZKZ, v zvezi s 25. členom ZKZ, in ne vprašanje obstoja ali neobstoja dolga. Upoštevno v tem postopku je samo vprašanje, ali so podane okoliščine, ki pomenijo oviro za odobritev pravnega posla in jih določa tretji odstavek 19. člena ZKZ. Ker te ovire niso podane, je sodišče presodilo, da je bila izpodbijana odločitev pravilna.

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe in tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K II. točki izreka: Tožbo B.B. je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov: Po 6. členu ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. V obravnavani zadevi je bila tožnici odločba Upravne enote Gornja Radgona, št. 330-1070/2013-8 z dne 7. 11. 2013, vročena 12. 11. 2013. Iz listin priloženega upravnega spisa izhaja, da tožnica zoper navedeno odločbo ni vložila pritožbe, ki jo predvideva 229. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), o čemer je bila pravilno poučena v pouku o pravnem sredstvu.

Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom predpisane procesne predpostavke. Med njimi je tudi ta, da morajo biti zoper upravni akt izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden lahko tožnik vloži tožbo na Upravno sodišče. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje upravnega spora, saj tožnica, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala kot stranka, ni izčrpala vseh rednih pravnih sredstev, ki bi jih po zakonu morala, zato je sodišče tožbo, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, s sklepom kot nedovoljeno zavrglo.