Jedro

Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni razjasnilo dileme, ali gre za poškodbo ali pa za bolezensko spremembo. Zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi oškodovanke kot tožilke M. B. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi oproščen obtožbe zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. in I. odstavku 133. člena Kazenskega zakonika na škodo oškodovanke kot tožilke M.B.. Zato so stroški kazenskega postopka obremenili proračun.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila oškodovanka kot tožilka po pooblaščenki zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Predlagala je razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Tudi sodišče druge stopnje ima pomisleke v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Vsekakor držijo pritožbene navedbe, da nastanek poškodbe na desni spodnji ustnici oškodovanke kot tožilke ni z gotovostjo izključen. Sledeč mnenju izvedenca sodnomedicinske stroke meni sodišče druge stopnje, da bi bilo mogoče njegovo mnenje o naravi te poškodbe in o načinu nastanka v primerjavi z bolezensko spremembo, ki so jo zatrjevale posamezne priče, razlagati tudi drugače. Pri oceni izpovedb oškodovanki kot tožilki očitno nenaklonjenih prič bi moralo biti sodišče prve stopnje previdnejše prav zaradi skaljenih medsebojnih odnosov z njo. Nadalje: sodišče prve stopnje ni v celoti razčistilo dogajanja med obdolžencem in oškodovanko kot tožilko tega dne. Šlo je vendar za dva časovno ločena dogodka, zato bi moralo z gotovostjo ugotoviti, ali in katere poškodbe je pripisati enemu in drugemu. Res je oškodovanka kot tožilka glede zatrjevanega udarca s ključi različno izpovedala, vendar sodišče prve stopnje neskladja ni niti poskušalo odpraviti s predočenjem prvotne izpovedbe. Vsekakor je bilo takšno postopanje potrebno zlasti glede na diametralno nasprotne izpovedbe prič, ki so potrdile zagovor. Končno je res, da je bila oškodovanka kot tožilka s strani policije napotena na zdravniški pregled in da je izvedenec sodnomedicinske stroke prav poškodbo na ustnici, ki je bila pod obtožbo, izrecno izvzel od tistih, ki bi mogle nastati pri padcu. Sodišče druge stopnje poudarja, da je oškodovanka kot tožilka predlagala v dokaz svoje trditve zaslišanje sina, pa sodišče prve stopnje kljub ugotovljenim nejasnostim temu dokaznemu predlogu ni ugodilo.

Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti izvedene dokaze in zaslišati sina oškodovanke kot tožilke.Pri zdravnicah, ki sta izdali obvestilo o telesni poškodbi in zdravniško potrdilo ter obvestilo zdravniku pa bo potrebno zbrati vse podatke o zatrjevani poškodbi na desni ustnici, ki je enkrat omenjena kot krasta, drugič rana in tretjič ugriznina. Na enak način bo potrebno preveriti, ali se je oškodovanka kot tožilka pred tem dnem zdravila zaradi herpesa in ali je očitno morfološko spremembo na njeni spodnji ustnici pripisati tej bolezni. Po potrebi bo prav zaradi omenjenih neskladij zaslišati kot pričo obe zdravnici. Po pribavi teh podatkov pa bo potrebno ponovno sodelovanje izvedenca sodnomedicinske stroke, da bo mogoče z gotovostjo zaključiti, zaradi česa je prišlo do spremembe na oškodovankini ustnici. Samo na tak način bo mogoče pravilno odločiti o obtožbi.