Jedro

Kdaj gre za krivdno povzročene stroške je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče ugotoviti in tudi obrazložiti. Sodišče mora s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in mora navestni konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za nastanek pripisati točno določenem procesnem udeležencu in ne morebiti objektivnim okoliščinam.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi določb drugega in prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženemu A. A. naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške vročanja sodnih pisanj po pooblaščenem vročevalcu v skupnem znesku 200,42 EUR.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila obdolženčevega zagovornica. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena, saj je sodišče druge stopnje zaključilo, da je prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa bistveno kršilo tudi določbe 94. člena ZKP.

4. Kot je sicer pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu je v prvem odstavku 94. člena ZKP uzakonjeno pravilo, da morajo procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Navedena določba primeroma navaja stroške, ki so nastali s privedbo, s preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe ter druge stroške postopka. Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopke tudi stroški tolmačev ter stroški vročanja pisanja po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. O krivdnih stroških izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP).

5. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdni, je dejansko vprašanje. Iz zgoraj povzete določbe prvega odstavka 94. člena ZKP gre zaključiti, da so to stroški, ki jih je procesni udeleženec povzročil s procesno nedisciplino oziroma z zlorabo procesnih pravic. Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega odstavka 94. člena ZKP, morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo.

6. Zagovornica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo, zakaj šteje, da je obdolženi stroške za vročanje sodnih pisanj po pooblaščenem vročevalcu – detektivu, povzročil krivdno.

7. Kadar gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, presoja sodišče v vsaki konkretni situaciji. Sodišče mora s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in tako mora navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za njihov nastanek pripisati točno določenemu procesnemu udeležencu in ne morebiti objektivnim okoliščinam, ki so bile posredi. Slednje sodišče prve stopnje ni storilo, zato je pritrditi pritožnici, ko pogreša argumentacijo teh odločilnih dejstev, pri čemer utemeljeno poudarja, da zgolj navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je sodišče obdolženemu vročalo sodna pisanja po detektivu, ker mu drugače sodnih pisanj ni bilo mogoče vročiti in da gre torej za stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, ni dovolj.

8. Ne le, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj šteje, da so stroški za vročanje sodnih pisanj nastali po krivdi obtoženca, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno ugotovilo, sodišče druge stopnje je po pregledu spisa ugotovilo, da za odmero krivdnih stroškov obdolžencu sodišče ni imelo podlage in je torej zmotno ugotovilo odločilna dejstva. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 29. 9. 2022 je razvidno, da je obdolženi A. A. med osebnimi podatki navedel, da stanuje na naslovu ... . Kljub temu je sodišče vabili za glavno obravnavo, ki jo je razpisalo za dne 8. 12. 2022 in 20. 12. 2022 obdolžencu poslalo na naslov ... . Ker obdolženi vabili poslani na tem naslovu ni dvignil, je odredilo vročitev vabil po detektivu, pri čemer iz poročila pooblaščenega vročevalca detektiva B. B. izhaja, da je dne 10. 12. 2022 vročil vabilo obdolžencu na naslovu ... . Tudi vabili za glavno obravnavo razpisano za dne 5. 1. 2023 in 24. 1. 2023 je sodišče obdolžencu poslalo po pošti na naslov ... . Ker na tem naslovu vabila ni sprejel, je dne 11. 1. 2023 ponovno odredilo vročitev vabil obdolžencu na glavno obravnavo po detektivu B. B., pri čemer iz sporočila detektiva ponovno izhaja, da je detektiv vročil vabilo obdolžencu na naslovu ... . V obeh primerih je bilo torej vročanje po detektivu vabil obdolžencu na glavno obravnavo nepotrebno, saj je obdolženi navedel kot naslov bivanja naslov ..., na tem naslovu pa je detektiv obdolženca v obeh primerih našel in mu vabilo vročil. Tretjič se je sodišče prve stopnje poslužilo za vročanje sodnega pisanja obdolženca po pooblaščenem vročevalcu, ko je odredilo, da se mu na tak način vroči sklep o ustavitvi kazenskega postopka z dne 13. 2. 2023. Navedeni sklep je sicer sodišče obdolžencu poslalo na naslov ..., vendar se je pošiljka vrnila z označbo ″ni dvignil‶, sodišče pa se je nato 7. 3. 2023 odločilo za vročitev navedenega sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu. Po oceni sodišča druge stopnje za takšen način vročanja ni bilo razloga, saj bi sodišče lahko obdolžencu sklep vročalo po sodnem vročevalcu in šele v primeru neuspele vročitve pooblastilo za vročitev sklepa o ustavitvi kazenskega postopka pooblaščenega vročevalca - detektiva.

9. Sodišče druge stopnje je tako ocenilo, da je pritožba zagovornice utemeljena, saj obdolžencu ni mogoče očitati, da je stroške za vročanje po pooblaščenem vročevalcu povzročil po svoji krivdi. Nenazadnje pa tudi v sklepu o ustavitvi kazenskega postopka z dne 13. 2. 2023 ni bilo odločeno, da mora obdolženec povrniti krivdne stroške. V skladu s sodno prakso namreč v primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali s sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari (tako tudi 6. točka komentarja k 94. členu ZKP, mag. Štefan Horvat, Zakona o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana). Določbo drugega odstavka 94. člena ZKP je torej potrebno tolmačiti tako, da se obdolžencu stroški, ki so nastali po njegovi krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali s sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari (tako na primer tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3. 7. 2007, opr. št. I Kp 807/2007, sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Kp 51417/2010 z dne 4. 9. 2018 in drugi). Glede na določbo drugega odstavka 94. člena ZKP, bi torej o krivdno povzročenih stroških vročanja po pooblaščenem vročevalcu moralo sodišče prve stopnje odločiti že v izdanem sklepu o ustavitvi kazenskega postopka. Glede na to, da je s sklepom o stroških bilo že pravnomočno odločeno, ko je sodišče v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da bremenijo potrebni stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP proračun, kasnejša izdaja posebnega sklepa o krivdno povzročenih stroških, ki jih mora plačati obdolženi ni pravilna in je v nasprotju z določbo drugega odstavka 94. člena ZKP.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter je izpodbijani sklep o krivdnih stroških kazenskega postopka razveljavilo (tretji odstavek v zvezi s petim odstavkom 402. člena ZKP).

11. Pritožbeno sodišče je odločilo v obdolženčevo korist in zato sodna taksa za pritožbo zoper sklep o stroških kazenskega postopka ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).