Jedro

Določba 2. odst. 159. člena SZ v prehodnem obdobju do sklenitve najemne pogodbe ureja razmerje med lastnikom stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice na tem stanovanju. Tožnik, ki se je v stanovanje nezakonito vselil 14 mesecev pred uveljavitvijo SZ, tudi po lastnih navedbah na dan uveljavitve SZ stanovanjske pravice na tem stanovanju ni imel. Zato uporaba navedene zakonske določbe v tožnikovem primeru ne pride v poštev.

Ker se je prejšnji imetnik stanovanjske pravice iz stanovanja izselil že v avgustu 1990, mu je na podlagi 58. člena takrat veljavnega ZSR že takrat prenehala stanovanjska pravica na spornem stanovanju.

Zaradi izselitve takratnega imetnika stanovanjske pravice pa je po 76. čl. ZSR prenehalo tudi tožnikovo zatrjevano podstanovalsko razmerje. Tožnika torej ni mogoče šteti niti za upravičenca po 117. členu SZ niti za upravičenca po 149. členu SZ.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka sama trpi stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik imetnik stanovanjske pravice na stanovanju št... v K., C. in na sklenitev kupoprodajne pogodbe za to stanovanje po določbah Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ; Ul. RS 18/91-I, 21/94, 23/96). Tožniku je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlaga razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo sojenje, podrejeno pa tako spremembo izpodbijane sodbe, da se njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi. Tožnik v reviziji poudarja datume svoje vselitve v sporno stanovanje, uveljavitve novega SZ, vložitve zahtevka za odkup stanovanja, prejema poziva D. K. na podpis najemne pogodbe in vložitve tožbe proti njemu zaradi izpraznitve spornega stanovanja. Očitana procesna kršitev je podana, ker sodišče druge stopnje nima razlogov, zakaj odklanja uporabo drugega odstavka 159. člena SZ in niti ne omenja dejstva, da je tožnik prejel poziv na sklenitev najemne pogodbe šele 23.12.1992, čeprav bi ga moral prejeti v roku 6 mesecev po uveljavitvi novega zakona. Ker najemna pogodba ni bila sklenjena, velja za tožnika prejšnji zakon, po katerem pa je tožnik v roku 2 let po nezakoniti vselitvi pridobil stanovanjsko pravico.

Čeprav te pravice na dan uveljavitve SZ res ni imel, pa jo je pridobil kasneje in je zato upravičen zahtevati sklenitev kupne pogodbe po 117. členu SZ. Sicer pa je tožnik lahko stanovanjsko pravico pridobil tudi po 149. členu istega zakona.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ni podana. Sodišče druge stopnje je v razlogih svoje sodbe na 3. strani navedlo, zakaj v obravnavanem primeru ne pride v poštev uporaba drugega odstavka 159. člena SZ in je drugačna revidentova trditev zmotna. Po določbi prvega odstavka 375. člena ZPP sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe presodi tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Dejstvo, da je tožnika D. K. 23.12.1992 pozval k sklenitvi najemne pogodbe za sporno stanovanje, ni odločilno zato, ker sta obe nižji sodišči ugotovili, da tožnik na dan uveljavitve SZ ni bil imetnik stanovanjske pravice, saj je od njegove vselitve do dneva uveljavitve novega zakona preteklo le 14 mesecev, čemur pritrjuje tudi revizija. Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo, da v postopku pred nižjima sodiščema tudi ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da v tej pravdni zadevi ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 159. člena SZ, po kateri se Zakon o stanovanjskih razmerjih (v nadaljevanju: ZSR; Ul. SRS št. 35/82 in 14/84) uporablja še naprej do sklenitve najemne pogodbe. Navedena prehodna določba namreč ureja razmerje med lastnikom stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice na tem stanovanju, stanovanjske pravice pa tožnik tudi po lastnih navedbah ni imel. K tem ugotovitvam revizijsko sodišče dodaja, da iz tožnikovih trditev in ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, še izhaja, da se je prejšnji imetnik stanovanjske pravice B. N. iz stanovanja izselil že v avgustu 1990, zato mu je na podlagi 58. člena takrat veljavnega ZSR že takrat prenehala stanovanjska pravica na spornem stanovanju.

Zaradi izselitve takratnega imetnika stanovanjske pravice pa je po 76. členu ZSR prenehalo tudi tožnikovo podstanovalsko razmerje. Zato je poleg pravilnih razlogov obeh nižjih sodišč tudi to dejstvo razlog, da se tožnik ne more uspešno sklicevati na 149. člen SZ.

Eden od glavnih pogojev za ugoditev zahtevi imetnika stanovanjske pravice za odkup stanovanja po prvem odstavku 117. člena SZ je, da je to pravico imel na dan uveljavitve SZ. Ker tožnik te pravice dne 19.10.1991 ni imel, saj od njegove nezakonite vselitve dne 17.8.1990 do dneva uveljavitve SZ še ni preteklo 2 leti, sta bili odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka in odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi njegove pritožbe materialnopravno pravilni.

Uradno upoštevni in v reviziji uveljavljani revizijski razlogi po obrazloženem niso podani. Zato je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločitev o tožnikovih revizijskih stroških je vsebovana v zavrnilnem izreku te revizijske odločbe, odločitev o stroških revizijskega odgovora tožene stranke pa temelji na prvem odstavku 166. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj navedbe v odgovoru na revizijo niso pripomogle k razjasnitvi zadeve na revizijski stopnji.