Jedro

Prestopanje višjega praga - stopnice v obravnavnem primeru ni predstavljalo nevarnosti za nastanek znatnejše škode, ki bi od toženca terjala posebno ukrepanje (opozarjanje na nevarnost z opozorilnimi napisi). Naziranje o protipravnem ravnanju toženca, ker ni namestil dodatnih opozorilnih napisov, je zmotno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

-v točki I tako, da se tožbeni zahtevek za plačilo 3.600 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2012 zavrne in

-v točki III tako, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 2.091 EUR v 15 dneh po izvršbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo v plačilo 3.600 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2019 naprej (točka I izreka). V presežku - za 8.900 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2019 - je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo (točka II izreka). O pravdnih stroških je odločilo v točki III tako, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka.

2.Pritožbo zoper obsodilni del vlaga tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 . Predlaga spremembo z zavrnitvijo (celotnega) tožbenega zahtevka in plačilom stroškov postopka. Podrejeno se zavzema za ustrezno zmanjšanje zneska odškodnine.

2.Navaja, da je dokazano le, da je tožnica padla v trgovini tožene stranke, ne pa tudi, kje. Ni verjetno, da je ob padcu utrpela ugotovljene poškodbe. Ugotovitve o krivdni odgovornosti so neobrazložene in same s seboj v nasprotju. Sodišče je napačno uporabilo 131. člen in 10. člen OZ2 . Zaključki sodišča, da bi morala tožena stranka v skrbi za varnost ljudi ustrezno ukrepati in z označbami na nevarnost opozoriti na pazljivost ob vstopu v trgovino čez neobičajno visok prag, so v nasprotju s predhodnimi ugotovitvami, da prag, ki je visok 8 cm in služi kot zapiralo vhodnih vrat, sam po sebi ni nevarna stvar, ker ob ustrezni skrbnosti škoda v določenem statističnem odstotku zaradi višine stopnice ne nastane. Logično je, da posebna opozorila za takšen prag niso nujno potrebna za uporabnika, ki ravna z ustrezno skrbnostjo, ki se pričakuje od vsakogar. Škoda ne izvira iz protipravnega ravnanja ali opustitve tožene stranke. Njeno odškodninsko odgovornost izključuje izpovedba tožeče stranke, da je ob vstopu v trgovino videla nekakšno železje visoko 7 do 8 cm, in na njem vrata ter da je nato s čevljem zadela vanj, kar je botrovalo njenemu padcu. Tudi sodišče zaradi njene premajhne skrbnosti ugotavlja 20 % prispevek k nastanku škodnega primera. Ker je tožnica sporni prag videla, a ga ni prestopila, to ni ravnanje povprečno pazljivega človeka, posledično je odškodninska odgovornost tožene stranke izključena. Graja še odločitev o stroških, zamudi (glede dosojenih zamudnih obresti) ter iz previdnosti dosojeno višino odškodnine kot previsoko.

3.Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnica uveljavlja odškodnino za nematerialno škodo iz škodnega dogodka z dne 30. 11. 2017, ko se je pri vstopanju v trgovino toženca spotaknila ob prag, padla in se telesno poškodovala.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da je bila stavba, v kateri je trgovina tožene stranke, zgrajena pred letom 2000 in zato nima uporabnega dovoljenja, iz katerega bi izhajali tehnični pogoji za izgradnjo obravnavane trgovine; - da predpisi v času izgradnje obravnavanega objekta niso določali višine praga vhoda v objekt; - da ima vhod v trgovino dve stopnici v skupni višini 8 cm, pri čemer znaša višina zgornje stopnice 6 cm; - da je pred vhodnimi vrati v trgovski lokal toženca betonska klančina, za njo pa, ko se odprejo vrata, sporni prag (pripora kot prag - zapiralo), to je stopnica oziroma stopnici, ki skupaj merita v višino 8 cm, pri čemer zgornja meri 6 cm; - da je tedaj 75-letna tožnica, obuta v gležnarje s 5 cm visoko peto, po lastni izjavi, pri vstopu v trgovino, ko je odprla vrata, videla 7 do 8 cm visok kovinski okvir - obravnavani prag oziroma stopnico; - da v času škodnega dogodka tožena stranka ni imela označene stopnice oziroma praga niti na vratih označbe, da je treba pri vstopanju v trgovino paziti na stopnico, ki se nahaja na vhodu za betonskim nanosom.

7.Po takih dejanskih ugotovitvah je presodilo, da je za tožničino poškodbo oziroma padec podana deljena odgovornost obeh strank (171. člen OZ) v razmerju 80 % na strani tožene stranke in 20 % na strani tožnice. Ugotovilo je krivdno odgovornost toženca. Ob ustrezni (profesionalni) skrbnosti bi se moral zavedati potencialne nevarnosti tako visokega praga in z opozorilnimi oznakami na visok prag in na potrebno pazljivost pri vstopanju v trgovino poskrbeti za varnost ljudi, ki dnevno prihajajo v trgovino. Tožnica je na drugi po oceni sodišča prve stopnje s svojo nepazljivostjo pri vstopanju v lokal prispevala k nastanku škodnega dogodka: čeprav je zaznala stanje na vhodu in videla 7 do 8 cm višinsko razliko, se je spotaknila ob obravnavani prag zaradi svoje nepazljivosti, več pozornosti kot samemu vstopanju je posvečala oblačilom v notranjosti trgovine.

8.Sodišče prve stopnje je pri odločanju sicer pravilno izhajalo iz določb 131. člena OZ o krivdni odgovornosti in iz splošnega pravila o prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ). Vendar je pravni standard protipravnega ravnanja glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera presojalo prestrogo.

9.Vsak je dolžan vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo (10. člen OZ). Iz te splošne prepovedi sledi, da za odškodninsko odgovornost načelom zadošča že ravnanje (storitev ali opustitev), ki je na splošno nedopustno, in ni treba, da je s pravno normo posebej prepovedano (kot je ob ugotovitvi, da v času škodnega dogodka višina praga - stopnic - v poslovnih prostorih ni bila predpisana, pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje). Nedopustno ravnanje je tisto, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka (znatnejše) škode.

10.Pri opustitvenih ravnanjih je treba za presojo odškodninske odgovornosti ugotoviti, ali je zaradi opustitve dolžnega ravnanja škodni dogodek objektivno predvidljiv. Vrednostno merilo je predvidljivost negativne posledice ravnanja, pri čemer je treba vselej izhajati oziroma upoštevati konkretne okoliščine primera3 . Vprašanje protipravnosti ravnanja se prepleta s krivdo. Ugotoviti je treba, ali je potencialni oškodovalec kljub opustitvi ravnal običajno oziroma normalno glede na ugotovljene okoliščine primera: torej ali je ravnal v skladu z zahtevanim standardom skrbnosti. V obravnavanem primeru, ko je do škodnega dogodka prišlo v trgovini, kjer toženec opravlja svojo poslovno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo na postroženo skrbnost dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ). Vendar tudi izvajalcu poslovne dejavnosti, ki mora uporabnikom zagotavljati varnost, ni mogoče naložiti nerazumne skrbnosti. Postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vseh nevarnosti, do katerih lahko pride, ampak preprečevanje večjih, neobičajnih in za uporabnika (trgovine) nepričakovanih nevarnosti. Standard potrebne skrbnosti izvajalca dejavnosti je povezan s tem, v kolikšni meri lahko uporabniki sami prepoznajo nevarnosti, in se jim izognejo ali jih odvrnejo z lastnim skrbnim ravnanjem. Manj, ko je nevarnost očitna, večja mora biti skrbnost izvajalca dejavnosti in obratno.4

11.V obravnavanem primeru je na podlagi zaslišanja tožnice, fotografij in ogleda kraja dogodka ugotovljeno, da je bilo stanje vhoda z ugotovljeno višinsko razliko sporne stopnice oziroma kovinskega praga v naravi dobro vidno. Višinska razlika s pragom za vrati je tudi sicer običajna in pričakovana. Pred vstopom v trgovino jo je zaznala in videla tudi tožnica, a se je po ugotovitvah sodišča vanjo spotaknila zaradi premajhne pozornosti pri vstopanju v prostor. Ugotovljena višinska razlika (dvignjeni kovinski prag oziroma stopnica za vrati) na vhodu v trgovino je bila dobro vidna in za vsakega obiskovalca predvidljiva ovira. Glede na ugotovitve, jo je tožnica videla in zaznala že pred vstopom v trgovino, očitana opustitev tožencu ni v vzročni zvezi z ugotovljeno škodo. Trditev in ugotovitev, da bi zaradi višinske razlike (praga - stopnice) za vrati že pred tožničinem padcem prihajalo do padcev drugih kupcev, ni bilo. Vse navedene okoliščine vodijo k zaključku, da prestopanje višjega praga - stopnice v obravnavnem primeru ni predstavljalo nevarnosti za nastanek znatnejše škode, ki bi od toženca terjala posebno ukrepanje (opozarjanje na nevarnost z opozorilnimi napisi). Pritrditi je treba pritožbi, da je naziranje sodišča prve stopnje o protipravnem ravnanju toženca, ker ni namestil dodatnih opozorilnih napisov, zmotno.

12.Vsak (povprečno skrben) obiskovalec trgovine se je v ugotovljenih okoliščinah primera moral in mogel zavedati, da mora biti zaradi dobro vidnega visokega praga - stopnice pri vstopanju v trgovino še posebej pazljiv in pozoren. Šlo je za predvidljivo oviro, ki jo je bilo mogoče premagati že z običajno skrbnostjo. Ob ugotovitvi sodišča, da se je tožnica ob stopnico spotaknila zaradi premajhne pozornosti pri vstopanju, je odločitev, da je za škodo (le) soodgovorna, zmotna. Če oškodovanec zaradi lastne premajhne pozornosti ali naključja, ki se mu primeri, spregleda oviro, ki zanj ni nepričakovana in nepredvidljiva, sam nosi škodo oziroma posledice zaradi svojega premalo skrbnega ravnanja ali naključja, ki se mu je primerilo.5

13.Po oceni pritožbenega sodišča je treba torej pritrditi pritožbi, da tožena stranka ne odgovarja za škodo, ki je nastala tožnici, ker tožencu ni mogoče očitati protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja. Ker niso podati vsi potrebni pogoji za obstoj odškodninske obvesti, je bilo zato treba pritožbi ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeniti in tožbeni zahtevek tudi v preostalem delu zavrniti (peta alineja 358. člena ZPP).

14.Zaradi spremembe odločitev o glavni stvari, je moralo pritožbeno sodišče spremeniti tudi odločitev o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica je v pravdi v celoti propadla. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora toženi stranki povrniti pravdne stroške. Odmerjeni so v okviru postavljenega zahtevka po priglašenem stroškovniku na list. št. 208, po veljavni Odvetniški tarifi6 in vrednost točke 0,60 EUR v času odločanja. Obsegajo potrebne odvetniške stroške za sestavo vlog in zastopanje na narokih, kilometrino in pripadajoči DDV. Odmerjeni znesek 2.091 EUR mora tožeča stranka plačati toženi v roku 15 dni (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP). O zamudnih obrestih ni bilo treba odločati, ker jih toženec ni zahteval.

15.Odpadlo je tudi odločanje o stroških pritožbenega postopka, ker tudi slednjih pritožnik ni uveljavljal.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.

3VSRS II Ips 129/2015, z dne 6. 10. 2016.

4VSL II Cp 732/2013, z dne 12. 5. 2014.

5Primerjaj VSL II Cp 776/2022, z dne 21. 6. 2022.

6Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 6, 10, 131, 171

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.