Jedro

Iz povzete vsebine pritožbe je torej nedvomno razvidno, da je tožnik tudi navedel, da je podal vlogo za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic, vključno z zeleno komponento, ter kot zaključno predlagal, da se zadeva odstopi drugostopenjskemu organu, ki naj njegovemu zahtevku ugodi. Tudi po oceni sodišča je tožnikove navedbe v tem delu v pritožbi šteti kot pritožbo, ker prvostopenjski organ ni odločil o tožnikovem zahtevku za izplačilo plačilnih pravic, vključno z zeleno komponento, upoštevajoč pritožbeni predlog pa tudi, da je predlagal drugostopenjskemu organu ugoditev zahtevku. Ker pa tožnik v vlogi tega zahtevka sploh ni podal, je drugostopenjski organ pravilno presodil, da tožnik uveljavlja molk organa v tem delu in posledično tudi pravilno odločil, da pritožba zaradi molka organa ni utemeljena, ker molk organa sploh ni nastopil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Drugostopenjski organ je z izpodbijano 2. točko izreka odločbe zavrnil pritožbo tožnika zoper molk organa prve stopnje. V obrazložitvi je v zvezi s tem navedel, da tožnik v zbirni vlogi ni označil zahtevka, kar pomeni, da ni mogoče šteti, da je uveljavljal aktivacijo plačilnih pravic in zelene komponente. Zato ne gre za molk organa. Vsebina zbirne vloge je bila oblikovana s strani tožnika preko pooblaščenke, njuno razmerje ni predmet tega postopka. Če upravičenec zahtevka ne vloži, organ o njem ne more odločati, saj bi bila takšna odločba nična. Sam zahtevek za izplačilo plačilnih pravic pa tudi ni obvezna sestavina vloge, vloga tudi ni bila nerazumljiva, vložena je bila na predpisanem obrazcu in na predpisan način. Ne gre tudi za očitno pomoto, saj tožnik dejansko ne razpolaga s plačilnimi pravicami, zaradi česar ne more prejeti izplačila. To je bilo potrjeno tudi s strani sodišča (I U 2288/2018, I U 900/2019).

2. Tožnik je v tožbi navedel, da je nerazumljiva odločitev organa, kot izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Tožnik ni vložil nobene pritožbe zaradi molka organa. Iz obrazložitve sploh ni razvidno, kdaj naj bi bila takšna pritožba vložena, iz kakšnih razlogov in kdo jo je vložil. Kot dokaz je predlagal vpogled v odločbo in zaslišanje strani. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odločbo v 2. točki izreka odpravi in naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala vse navedbe. Tožnik je v pritožbi očital, da prvostopenjski organ ni odločil o njegovem zahtevku za aktiviranje plačilnih pravic in izplačilo le-teh ter zeleno komponento, če pa organ ne odloči o zahtevku, ima stranka možnost pritožbe. V prvostopenjskem sklepu je bilo odločeno zgolj glede zbirne vloge, nič pa ni bilo pojasnjeno glede morebitnih zahtevkov o plačilnih pravicah. Ker pa je tožnik vztrajal v pritožbi, da je upravičen tudi do te odločitve, zahtevka pa - kot že pojasnjeno - ni podal, je drugostopenjski organ zavrnil njegovo pritožbo zaradi molka organa. Predlagala je zavrnitev tožbe.

4. Sodišče je v zvezi s sestavo sodišča sprejelo sklep, I U 257/2021 z dne 14. 6. 2022, da v zadevi sodi sodnica posameznica. Senat je namreč ocenil, da so pogoji za odločanje na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 podani, ker gre v zadevi za zavrnitev pritožbe zaradi molka organa, o čemer obstaja uveljavljena sodna praksa.

5. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo, ki se ga je udeležil tožnik, toženka je svoj izostanek z glavne obravnave opravičila. Tožnik ni ugovarjal sestavi sodišča. Na glavni obravnavi je tožnik povzel potek vlaganja vlog za subvencije v kmetijstvu, poudaril, da vloge vlaga preko strokovno usposobljenih uslužbencev. Nepravilnosti se dogajajo od leta 2015, ko je prišlo do nenapovedanega ogleda na kraju samem pri tožniku, pri čemer je zapisnik o ogledu vseboval netočnosti, celo kraj ogleda je bil napačno naveden. Tudi v 2019 je vložil vlogo, o kateri ni dobil odgovora, vse do izdaje prvostopenjskega sklepa, zoper katerega se je pritožil. Poudaril je, da nikoli ni vložil pritožbe zaradi molka organa, so mu pa bile plačilne pravice leta 2015 nezakonito zavrnjene. Povedal je še, da je bila na njegovi kmetiji opravljena kontrola s strani kontrolorjev Evropske komisije, ob prisotnosti prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, pri čemer je bila kontrola napovedana in uspešno zaključena. Priglasil je stroške prihoda na sodišče. 6. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v drugostopenjsko odločbo ter ostale listine v upravnem spisu.

7. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnika in toženke, ker je ocenilo, da zaslišanje ni potrebno glede na listine v spisu ter predmet spora (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Tožnik zavrnitvi dokaznega predloga ni ugovarjal. **K I. točki izreka:**

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavanem primeru je sporna odločitev drugostopenjskega organa o zavrnitvi tožnikove pritožbe zaradi molka organa.

10. Tožnik ugovarja, da takšne pritožbe sploh ni podal, da iz odločbe tudi ni razvidno, kdaj naj bi bila ta pritožba vložena, kdo jo je vložil in iz kakšnih razlogov.

11. Po četrtem odstavku 222. člena ZUP ima stranka pravico do pritožbe, kot bi bil njen zahtevek zavrnjen, če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku.

12. Iz podatkov upravnih spisov izhajajo naslednja dejstva: - da je tožnik vložil Zbirno vlogo za leto 2019, - da je prvostopenjski organ s sklepom, št. 33101-55765/2019 z dne 16. 10. 2020, njegovo vlogo zavrgel, - da je tožnik zoper citirani sklep vložil pritožbo, - da je drugostopenjski organ njegovi pritožbi ugodil in prvostopenjski sklep odpravil (1. točka izreka) in zavrnil njegovo pritožbo zaradi molka organa (2. točka izreka).

13. V pritožbi je tožnik med drugim navedel, da ''je pritožnik dne 6. 5. 2019 na sedežu pristojne službe v Brežicah podal vlogo za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic, tudi za zeleno komponento, pa glede na to naslovu predlaga, da pritožbo odstopi v pristojno poslovanje Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,, temu pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in pritožnikovemu zahtevku ugodi''.

14. Iz povzete vsebine pritožbe je torej nedvomno razvidno, da je tožnik tudi navedel, da _je podal vlogo za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic, vključno z zeleno komponento,_ ter kot zaključno predlagal, da _se zadeva odstopi drugostopenjskemu organu, ki naj njegovemu zahtevku ugodi._ Tudi po oceni sodišča je tožnikove navedbe v tem delu v pritožbi šteti kot pritožbo, ker prvostopenjski organ ni odločil o tožnikovem zahtevku za izplačilo plačilnih pravic, vključno z zeleno komponento, upoštevajoč pritožbeni predlog pa tudi, da je predlagal drugostopenjskemu organu ugoditev zahtevku. Ker pa (kot nedvomno izhaja tudi iz Zbirne vloge) tožnik v vlogi tega zahtevka sploh ni podal (pri čemer se sodišče ne more spuščati v oceno, ali je oziroma ali bi bila vložitev Zbirne vloge, brez uveljavljanja kakršnegakoli zahtevka, logična, kot to smiselno ugovarja tožnik), je drugostopenjski organ pravilno presodil, da tožnik uveljavlja molk organa v tem delu in posledično tudi pravilno odločil, da pritožba zaradi molka organa ni utemeljena, ker molk organa sploh ni nastopil (prvi odstavek 248. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 255. člena ZUP). Tako sodišče ne more pritrditi tožniku, da ni jasno, ali je bila pritožba v zvezi s tem zahtevkom vložena, kdo jo je vložil in iz katerih razlogov, saj to izhaja iz zgoraj povzete vsebine pritožbe, ki jo je vložil tožnik.

15. V zvezi z ostalimi tožbenimi navedbami (in navedbami, ki jih je podal tožnik na naroku za glavno obravnavo) pa sodišče tožniku odgovarja, da je v tem primeru predmet presoje odločitev drugostopenjskega organa, kot ta izhaja iz 2. točke izreka (tj. o zavrnitvi pritožbe tožnika zaradi molka organa), ne pa pravilnost in zakonitost zavrnitve zahtevka za izplačilo plačilnih pravic in plačila za zeleno komponento. Da kmetija tožnika nima plačilnih pravic, pa je bilo že pravnomočno potrjeno (tudi) s sodbama naslovnega sodišča, I U 2288/2018, in I U 900/2019. Za izpodbijanje odločitev upravnega organa v zvezi z uveljavljanjem izplačila plačilnih pravic in plačila za zeleno komponento lahko tožnik, če so za to (seveda) izpolnjeni pogoji, uporabi izredna pravna sredstva, kot jih določata Zakon o kmetijstvu in ZUP.

16. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 17. Sodišče je odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

18. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.