Jedro

Predlagateljica bo pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet delitve, šele z vpisom v zemljiško knjigo in šele tedaj bo mogoče odločati o njenem predlogu za delitev nepremičnin, kajti šele tedaj bo kot solastnica pridobila pravico iz 69. člena SPZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predmetni nepravdni postopek za razdružitev solastnih nepremičnin, na podlagi določb 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, prekinilo do rešitve predhodnega vprašanja in sicer do pravnomočne odločitve istega prvostopenjskega sodišča o zemljiškoknjižnem predlogu predlagateljice z dne 27.06.2007 za vknjižbo lastninske pravice in "vknjižbo prenehanja prepovedi odtujitve oz. obremenitve", vodenem pod Dn št. 2620/2007. Proti takemu sklepu se po svojih pooblaščencih pravočasno pritožuje predlagateljica. Meni, da se sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicuje na postopek, ki ga vodi zemljiška knjiga istega prvostopenjskega sodišča. Iz vsebine podloga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki služi kot podlaga zemljiškoknjižnemu postopku pod Dn. št. 2620/2007 vendar jasno izhaja, da se prav njej v korist vpisuje lastninska pravica v določenem solastnem deležu na nepremičninah, glede katerih v tem nepravdnem postopku predlaga delitev. Zemljiškoknjižni postopek že nepotrebno dolgo traja, zato ni nikakršne osnove za prekinitev tega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbah 119. člena ZNP je treba k predlogu za delitev nepremičnine predložiti tudi redne izpiske iz Zemljiške knjige za nepremičnine, ki so predmet delitve. Predlagateljica je k predlogu redne izpiske iz Zemljiške knjige sicer predložila, vendar je sodišče prve stopnje ob obveznem preizkusu predloga pravilno ugotovilo, da iz predloženih izpiskov ne izhaja, da bi imela predlagateljica na nepremičninah, glede katerih predlaga delitev, lastninsko pravico. Ugotovilo je le, da je na izpiskih zaznamovana plomba za začetek zemljiškoknjižnega postopka za vknjižbo lastninske pravice do 1/2 in vknjižbo prenehanja prepovedi odtujitve oziroma obremenitve po predlogu predlagateljice in sicer na podlagi izročilne pogodbe, v korist imetnice I.M..

Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (prvi odstavek člena 49 Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ker o predlaganem vpisu pridobitve lastninske pravice na predlagateljico na podlagi izročilne pogodbe, zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo, vpis pa je konstitutivne narave, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Predlagateljica bo pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet delitve, šele z vpisom v zemljiško knjigo in šele tedaj bo mogoče odločati o njenem predlogu za delitev nepremičnin, kajti šele tedaj bo, kot solastnica pridobila pravico iz 69. člena SPZ.

Po obrazloženem, ko pregled zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 37 ZNP ni pokazal kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka in ne zmotne uporabe materialnega prava, je bilo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka člena 365 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

O stroških pritožbenega postopka ni bilo treba odločiti, ker niso bili zahtevani.

V skladu s prehodno določbo drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/08) so bile uporabljene procesne določbe dosedanjega ZPP.