Jedro

Navedba na reviziji, da je pooblastilo priloženo in navedba na drugih vlogah, da je pooblastilo že v spisu, sama po sebi ne predstavlja dokaza, da je bilo vloženi reviziji priloženo tudi pooblastilo tožeče stranke odvetnici za njeno vložitev. Ne glede na takšne ugotovitve pritožbenega sodišča, pa končnega sklepa o tem, ali je pritožnici uspelo dokazati, da je bil dohodni zaznamek nepravilno izpolnjen, (še) ni mogoče narediti. Predlagala je namreč tudi dokaz z zaslišanjem pooblaščenke, to je odvetnice A. Z.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločitvi.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 7. 12. 2012 v tej zadevi po odvetnici A. Z. vložila revizijo. Ker reviziji ni priložila novih pooblastil, je sodišče, na podlagi drugega odstavka 95. člena v zvezi s petim odstavkom 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), revizijo zavrglo.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zahteva povračilo stroškov. Navaja, da ugotovitev, da pooblaščenka reviziji ni priložila novih pooblastil, ne ustreza dejanskemu in resničnemu stanju. Revizijo je vložila 7. 12. 2012 v pisarni Okrožnega sodišča v Ljubljani in za izvodom revizije, ki je bil namenjen sodišču, pripela pooblastilo. Revizija je bila oddana osebno, kopija predloženega pooblastila pa je bila shranjena. Da je bilo reviziji priloženo pooblastilo, izhaja iz prve strani vloge, to je revizije, saj je na spodnjem delu lista pooblastilo izrecno navedeno. V primeru, ko se pooblaščenka sklicuje na že predloženo pooblastilo, navede, da je pooblastilo že v spisu in na vlogo napiše „pooblastilo izkazano“, kar izhaja tudi iz kopije prve strani pritožbe v isti zadevi. Pritožbi prilaga kopijo prve strani revizije in kopijo pooblastila z dne 5. 12. 2012. Predlaga tudi vpogled v prve strani vlog pooblaščenke tožeče stranke ter zaslišanje pooblaščene odvetnice A. Z. 3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Izraža dvom, da je pritožba vložena pravočasno, poleg tega pa meni, da je neutemeljena. Opozarja, da iz dohodnega žiga ni razvidno, da bi revizija imela kakršnokoli prilogo. Dokaz z zaslišanjem pooblaščenke bi bil v nasprotju z določili ZPP, saj odvetnik, ki zastopa stranko, ne more biti hkrati priča v postopku.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožba vložena pravočasno. Sklep je bil pooblaščenki tožeče stranke vročen 4. 4. 2013, pritožba pa je bila vložena 19. 4. 2013, torej pred iztekom 15- dnevnega roka.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Iz podatkov spisa, to je dohodnega zaznamka na vloženi reviziji (list. št. 72), izhaja, da je tožeča stranka revizijo vložila 7. 12. 2012 in sicer neposredno na sodišču. Vložena je bila v dveh izvodih in brez prilog. Da bi bile reviziji priložene priloge, ni bilo označeno niti (kasneje) ob prejemu revizije v spis (to je na sami vlogi in v popisu spisa). Novo pooblastilo tudi sicer ni del spisa ali prilog, niti ni priloženo drugemu izvodu revizije, ki se, saj nasprotni stranki (še) ni bila vročena, še vedno nahaja v spisu.

7. Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je stranka določeno vlogo vložila, kdaj jo je vložila, v kakšnem številu izvodov in ali so bile vlogi priložene priloge ali ne. Instituti, ki to zagotavljajo, so dohodni in skrajšani dohodni zaznamek, pa tudi potrdilo o prejemu vloge, ki ga sodišče na njeno zahtevo izda stranki (primerjaj 215. do 219. člen Sodnega reda). Oba zaznamka, pa tudi potrdilo o prejemu, imajo namreč lastnost javne listine (224. člen ZPP). To pomeni, da dohodni zaznamek dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje – v konkretnem primeru torej to, da je bila revizija vložena brez prilog, torej tudi brez novega pooblastila. Kot pri drugih javnih listinah, pa je tudi v zvezi z dohodnim zaznamkom dovoljen dokaz nasprotnega (četrti odstavek 224. člena ZPP). Stranka torej lahko dokazuje, da določena pomembna dejstva niso bila zapisana ali da so bila zapisana napačno.

8. V konkretnem primeru pritožnica z navedbami v pritožbi smiselno trdi ravno to: da je v dohodnem zaznamku napačno označeno, da reviziji priloga ni bila priložena. Pri tem se, v dokaz svoje trditve, sklicuje na navedbo „pooblastilo priloženo“ na prvi strani revizije ter navedbo „pooblastilo že v spisu“, ki se nahaja na vlogah, v katerih se je pooblaščenka sklicevala na že predloženo pooblastilo. V spis vlaga tudi kopijo pooblastila, ki naj bi bilo po njenih trditvah priloženo reviziji.

9. Navedba na reviziji, da je pooblastilo priloženo in navedba na drugih vlogah, da je pooblastilo že v spisu, sama po sebi ne predstavlja dokaza, da je bilo vloženi reviziji priloženo tudi pooblastilo tožeče stranke odvetnici za njeno vložitev. Enako velja za kopijo pooblastila, ki ga pritožnica prilaga svoji pritožbi. Relevanten dokaz, da je dohodni zaznamek napačno izpolnjen, bi lahko bilo potrdilo o oddaji revizije, na katerem bi bila kot priloga navedeno tudi pooblastilo. Vendar pa takšnega potrdila pritožnica ne vlaga v spis, niti ne trdi, da z njim razpolaga.

10. Ne glede na takšne ugotovitve pritožbenega sodišča, pa končnega sklepa o tem, ali je pritožnici uspelo dokazati, da je bil dohodni zaznamek nepravilno izpolnjen, (še) ni mogoče narediti. Predlagala je namreč tudi dokaz z zaslišanjem pooblaščenke, to je odvetnice A. Z. Obstaja namreč načelna dolžnost (1) sodišča, da predlagane dokaze izvede ter pravica stranke do izvedbe teh dokazov. Ker v konkretnem primeru predlaganega dokaza z zaslišanjem pooblaščenke ni mogoče označiti kot nepotrebnega, saj pritožnica z njim dokazuje nasprotno od tistega, kar izhaja iz dohodnega zaznamka in ob upoštevanju, da ji tega z ostalimi dokazi po mnenju pritožbenega sodišča (še) ni uspelo dokazati. Prav tako ni mogoče reči, da je dokaz neprimeren, ker gre za zaslišanje pooblaščenke, ki je revizijo vložila, saj bi s tem prišlo do vnaprejšnje dokazne ocene, kar pa ni dopustno. Predlagani dokaz tudi ni nerelevanten, saj z njim pritožnica skuša dokazati pravno relevantno dejstvo (da je reviziji priložila novo pooblastilo).

11. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo. Zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. V kolikor bi namreč pritožbeno sodišče samo dopolnjevalo postopek, bi stranke prikrajšalo za pritožbo. Pred ponovno odločitvijo bo moralo sodišče prve stopnje izvesti predlagane dokaze, predvsem tudi predlagani dokaz z zaslišanjem pooblaščenke, nato pa o (ne)popolnosti vložene revizije ponovno odločiti.

12. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, o priglašenih pritožbenih stroških ni odločalo. O njih bo odločilo sodišče prve stopnje ob ponovni odločitvi (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Sodišče lahko zavrne le izvedbo tistega dokaza, ki je nepotreben, nerelevanten ali neprimeren.