21. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Občine Trzin, ki jo zastopa Borut Bernik Bogataj, odvetnik v Škofji Loki, na seji dne 21. oktobra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 - popr., 110/02, 14/03 - ur.p.b., 42/04 in 99/04 - ur.p.b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Župan Občine Trzin je dne 22. 10. 2002 vložil pobudo za oceno ustavnosti tretjega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (v nadaljevanju ZRPJN). Navaja, da Občina Trzin (v nadaljevanju Občina) kot naročnica javnega naročila in proračunska uporabnica v postopku revizije javnega naročanja pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju Državna revizijska komisija) nima zagotovljenega sodnega varstva. S tem naj bi bili naročniki javnega naročanja v neenakopravnem položaju s ponudniki javnih naročil. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju z drugim odstavkom 14. člena (načelo enakosti), z 22. členom (enako varstvo pravic) in s 25. členom (pravica do pravnega sredstva) Ustave.

2.Državni zbor v odgovoru z dne 21. 3. 2003 navaja, da je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-169/00 z dne 14. 11. 2002 že odločilo, da tretji odstavek 23. člena ZRPJN ni v neskladju z Ustavo. Zato meni, da je pobudnikova pobuda iz tam navedenih razlogov neutemeljena. Smiselno enako navaja tudi Vlada v mnenju z dne 14. 1. 2003.

B.

3.Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZRPJN (Uradni list RS, št. 110/02 - ZRPJN-A) je izpodbijani tretji odstavek 23. člena ZRPJN postal peti odstavek, ki se vsebinsko ni spremenil. Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica izpodbija peti odstavek 23. člena ZRPJN.

4.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-169/00 z dne 14. 11. 2002 (Uradni list RS, št. 105/02 in OdlUS XI, 231) obrazložilo načela, na katerih temeljijo javna naročila, in posebno ureditev pravnega varstva v postopku revizije. Ugotovilo je, da ZRPJN ponudnikom blaga in storitev ne zagotavlja sodnega varstva polne jurisdikcije. Vendar je na podlagi testa sorazmernosti ocenilo, da je za tako ureditev zakonodajalec imel utemeljene stvarne razloge, da se zagotovi nemotena oskrba naročnikov kot porabnikov javnih sredstev z dobrinami, od česar je odvisno izpolnjevanje njihovih nalog, ki so jim naložene. Nadalje je Ustavno sodišče ocenilo, da je glede na premoženjskopravno naravo javnih naročil, razmerje med naročniki in ponudniki primerljivo z ureditvijo ponudbe po 24. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 - OZ) primerno in da je glede na varstvo javnih koristi v primerjavi s premoženjskopravnimi interesi ponudnikov s sporno ureditvijo uveden poseg sorazmeren ter zato ni v neskladju s 23. členom Ustave.

5.Ustavno sodišče je v zgoraj citirani odločbi v celoti pojasnilo razloge, ki upravičujejo posebno ureditev pravnega varstva interesov ponudnikov blaga in storitev v postopku javnega naročanja. Pri tem se ni ukvarjalo s pravnim položajem naročnikov v postopku revizije.

6.Ustavno sodišče se v zvezi z obrazložitvijo pravne narave javnih naročil in razlogov, ki zakonodajalca upravičujejo, da je postopek revizije uredil na poseben način, sklicuje na obrazložitev iz zgoraj citirane odločbe v točkah 10. do 14. Glede navedb v pobudi, da je peti odstavek 23. člena ZRPJN v neskladju z drugim odstavkom 14. člena, z 22. in s 25. členom Ustave, ker da ji ne omogoča sodnega varstva, pa Ustavno sodišče meni, da so očitki pobudnice neutemeljeni.

7.Revizija, ki jo izvaja Državna revizijska komisija kot poseben, samostojen in neodvisen državni organ, je namenjena nadzoru nad zakonitostjo naročnikovega ravnanja v postopku javnega naročanja, kadar to zahteva oseba, ki ima interes za dodelitev naročila oziroma, ki ji je bila oziroma bi ji lahko bila zaradi ravnanja naročnika povzročena škoda. Državna revizijska komisija z odločbo ugotovi, da v razpisu javnega naročila oziroma v povabilu pravnim (gospodarskim) subjektom opredeljena merila za izbiro najboljšega ponudnika niso v skladu z zakonom oziroma ugotovi, da naročnikova izbira ni v skladu z merili, in merila oz. izbiro ponudnika (postopek) razveljavi. V takih primerih kot tudi v primeru, ko ugotovi, da naročnik v postopku ni kršil zakonskih določb, odločitev nima narave posamičnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih. Gre za nadzorstveni akt, s katerim Državna revizijska komisija nadzoruje možnost uveljavljanja konkurence med ponudniki v postopku javnega naročanja in zakonitost postopka, ki naj zagotovi racionalno in transparentno porabo javnih sredstev.

8.Državna revizijska komisija v postopku revizije ni pristojna odločati o pravici naročnikov, da določijo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki blaga oziroma storitev, po katerih naročnik povprašuje, in merilih, po katerih bo naročnik ocenjeval njihove ponudbe. Njena pristojnost je omejena le na izvajanje nadzora, ali so pogoji (merila), ki jih je naročnik določil, ter postopek izbire v skladu s predpisi o javnih naročilih.

9.Državna revizijska komisija torej nastopa v vlogi nadzornika zakonitosti in ni pristojna odločati o pravicah in obveznostih, ki jih imajo naročniki v postopku javnega naročanja. Zato ureditev, po kateri zoper odločbe Državne revizijske komisije naročnikom ni zagotovljeno sodno varstvo, ne posega v njihove pravice in pravno varovane interese.

Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo, ne da bi se pri tem spuščalo v vprašanje obstoja procesnih predpostavk.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić