Jedro

Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je treba pred izdajo končne sodne odločbe dosledno spoštovati načelo kontradiktornosti in še pred njeno izdajo vlogo ene stranke (ali udeleženca postopka) vročiti v odgovor nasprotni stranki (oziroma udeležencu postopka), da se lahko z njo seznani (pravica do informacije) in lahko nanjo odgovori (pravica do izjave); tako mora postopati celo v primeru, če so navedbe v vlogi nebistvene (nerelevantne) in se sodišče pri izdaji sodne odločbe nanje sploh ni oprlo. Toliko bolj (a fortiori) je treba vlogo enega udeleženca postopka vročiti v odgovor drugemu udeležencu postopka, če se sodišče na trditve v vlogi opre.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju za dediča po pokojnem A. A., rojenem 7. 1. 1929, umrlem 8. 4. 2023, na podlagi oporoke razglasilo njegovo vnukinjo B. B. do 1/2 zapuščine in na podlagi zakona njegovega sina A. A. prav tako do 1/2 zapuščine (I. točka izreka). V II. točki izreka je povzelo obseg zapuščine (II. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo dedinja B. B., zapustnikova vnukinja. Sklep izpodbija v celoti1 iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišču prve stopnje očita, da ne bi smelo za zapustnikovega dediča razglasiti do 1/2 tudi njegovega sina A. A., ker je slednji oporoko, s katero je pritožnici pripadlo vse zapustnikovo premoženje, pripoznal in se dedovanju po zapustniku odpovedal, zato pravice do nujnega deleža nima. Oporočna dedinja je tudi živela z zapustnikom in mu pomagala pri pridobivanju ter vlagala v nepremičnino, zato je med njima nastala osebna skupnost in ima zahtevek, da se iz zapuščine izloči del premoženja po 32. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Dedinja svoja vlaganja ocenjuje na 90.000,00 EUR. Navaja, da bi posamezna vlaganja lahko opredelila v zapuščinskem postopku, navedena vlaganja pa bi lahko vrednostno ocenil izvedenec gradbene in finančne stroke, ki bi ga oporočna dedinja predlagala, da se pritegne v postopek. Tega pa ni mogla storiti niti uveljavljati, ker ji sodišče prve stopnje te možnosti ni dalo, saj ji izjave stečajne upraviteljice A. A. (zapustnikovega sina), ki je v osebnem stečaju, ni vročilo, zato se o njej ni mogla izreči in ji je bila s tem kršena njena pravica do izjave. Ni vedela, da se bo stečajna upraviteljica priglasila k dedovanju in uveljavljala nujni delež, ker ji vloge stečajne upraviteljice ni vročilo. Stroškov ne priglaša. 3. Stečajna upraviteljica dediča A. A. se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Stroškov ne priglaša. 4. Dedič A. A. pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi. Stroškov ne priglaša. 5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (ZD).

7. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, je pa zagrešilo pritožbeno uveljavljano kršitev pritožničine pravice do izjave, ker vloge stečajne upraviteljice dediča A. A. (zapustnikovega sina), ki je v osebnem stečaju, ni vročilo pritožnici.

8. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je treba pred izdajo končne sodne odločbe dosledno spoštovati načelo kontradiktornosti in še pred njeno izdajo vlogo ene stranke (ali udeleženca postopka) vročiti v odgovor nasprotni stranki (oziroma udeležencu postopka), da se lahko z njo seznani (pravica do informacije) in lahko nanjo odgovori (pravica do izjave); tako mora postopati celo v primeru, če so navedbe v vlogi nebistvene (nerelevantne) in se sodišče pri izdaji sodne odločbe nanje sploh ni oprlo.2 Toliko bolj (a fortiori) je treba vlogo enega udeleženca postopka vročiti v odgovor drugemu udeležencu postopka, če se sodišče na trditve v vlogi opre. Za tak primer je šlo v predmetni zadevi, ko je sodišče prve stopnje na podlagi vloge stečajne upraviteljice dediča A. A. le-tega razglasilo za (nujnega) dediča po pokojnem do 1/2 zapuščine, te vloge pa ni niti pred izdajo izpodbijanega sklepa niti skupaj z njim vročilo pritožnici (oporočni dedinji). S tako opustitvijo je pritožnici onemogočilo, da se z navedeno vlogo seznani in se do nje izjavi. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), ker navedene kršitve ne more odpraviti samo z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pred sodiščem druge stopnje je namreč dopustno odpraviti le lažje kršitve pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (npr. prezrtje določenih strankinih trdite o pravno ali dejansko pomembnih dejstvih, neupoštevanje dokaznih predlogov, kršitev strankine pravice do sodelovanja v dokaznem postopku), ne pa težjih.3 Kršitve pravice do informacije pa ni mogoče šteti med lažje oblike kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje pritožnici vročilo vlogo stečajne upraviteljice z dne 29. 11. 2023 in ji določilo rok, da se o njej izjavi, nato pa upoštevajoč pritožničine navedbe v pritožbi ustrezno nadalje postopalo.

11. Odločitev o stroških je odpadla, ker jih udeleženci niso priglasili.

1 V uvodu pritožbe sicer navaja, da izpodbija zgolj I. točko izpodbijanega sklepa, vendar na koncu pritožbe sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. 2 Tako J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga. GV Založba, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 292-294. 3 Zobec J. v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga. GV Založba, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 386.