Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da za vložitev ugotovitvene tožbe glede ničnosti sodne poravnave tožeča stranka nima več pravnega interesa. Njen pravni položaj se tudi v primeru, če bi uspela s tožbo na ugotovitev ničnosti sklenjene sodne poravnave, ne bi v ničemer izboljšal.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbeni zahtevek tožeče stranke (pravilno bi moralo zavreči tožbo), da je sodna poravnava, sklenjena pri Okrožnem sodišču v N. dne 04.09.1996 med strankami K.p.o. - v stečaju in M. d.o.o. ter v soglasju s F. d.o.o. nična v delu, ki se nanaša na prodajo nepremičnin parc.št. 357/16, 357/22 in 348/32, vpisanih v zk. vl. št. 210 k.o. V., glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da sta tožena stranka K.p.o., - v stečaju in F. d.o.o.- v stečaju, dolžne nerazdelno povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 930.806,00 SIT, vse v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe do plačila, pod izvršbo. Obenem je odločilo še o drugih pravdnih stroških in sicer, da je dolžna tožeča stranka povrniti toženim strankam njene pravdne stroške in sicer toženi stranki M. d.o.o., v višini 2.255.532,54 SIT, toženi stranki F. d.o.o.- v stečaju, pa v višini 81.825,60 SIT, vse v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe do plačila, pod izvršbo.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka po Državnem pravobranilstvu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj pritožbeno sodišče odločitev spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku in prisodi v celoti tudi vse stroške tožeči stranki, oziroma razveljavi odločitev sodišča prve stopnje in da zadevo v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da ima tožeča stranka vsekakor pravni interes uveljavljati ničnost sodne poravnave, sklenjene med pravdnimi strankami, ki nasprotuje ustavnim načelom družbene ureditve, prisilnim predpisom in morali družbe, kot to določa 103.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tega dejstva ne spreminja okoliščina, da so sporne parcele, ki so zajete s sodno poravnavo, vpisane v zemljiški knjigi na R.S.. Sicer pa izpodbija tožeča stranka tudi odločitev o stroških. Sodišče prve stopnje bi moralo tožeči stranki priznati tudi stroške za vlogo z dne 18.03.1996 in vlogo z dne 28.03.1996. Nepravilno je sodišče prve stopnje ravnalo tudi, ko ni prisodilo stroške, povezane s pritožbo in revizijo.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 2.odst. 181.čl. ZPP in da je pravilno ugotovilo, da za vložitev ugotovitvene tožbe glede ničnosti sodne poravnave, sklenjene med pravdnimi strankami glede nepremičnin št. 357/16, 357/22 in 348/32, vpisanih v zk. vl. št. 210 k.o. V., tožeča stranka nima več pravnega interesa. Dejstvo namreč je, da je od 19.09.2005, tega dejstva pa tožeča stranka v pritožbi niti ne prereka, pri navedenih parcelnih številkah na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v N. opr.št. Pg z dne 11.01.2002 ter sodbe in sklepa Višjega sodišča v K. z dne 04.07.2002, kot zemljiškoknjižna lastnica vpisana R.S., to je tožeča stranka. S tem je njen pravni interes, povezan s temi nepremičninami, izčrpan in njen pravni položaj se tudi v primeru, če bi uspela s tožbo na ugotovitev ničnosti sklenjene sodne poravnave, ne bi v ničemer izboljšal. Pravilna pa je odločitev sodišča prve stopnje tudi v zvezi s stroški. Glede na to, da je tožeča stranka v pravdi propadla, mora seveda toženim strankam povrniti njihove pravdne stroške. Tudi v delu, v katerem sodišče prve stopnje tožeči stranki ni priznalo stroškov za vlogi z dne 18.03.1996 in 28.03.1996 se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka, kar je navajala v teh vlogah, morala to navesti že v vlogi z dne 15.03.1996. Še posebej to velja za vlogo z dne 28.03.1996, v kateri je popravila pomanjkljiv predlog za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v celoti potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.