Jedro

Zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče (tudi če gre za privilegirano pričo) se lahko prebere v soglasju s strankami ne glede na to, ali je bila priča povabljena na glavno obravnavo ali ne.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega A.V. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Po 98. a členu v zvezi s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati kot stroške nastale pri odločanju o tem izrednem pravnem sredstvu 1.000 eurov povprečnine.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedeno sodbo spoznalo A.V. za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ. Po členih 50 in 51 tega zakona mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dva meseca zapora in preizkusno dobo dve leti. Pritožbo obdolženčevega zagovornika je kot neutemeljeno zavrnilo Višje sodišče v Ljubljani in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta obdolžencu naložili v plačilo stroške kazenskega postopka.

Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je vložil zagovornik obsojenca zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP ter zaradi drugih kršitev postopka, ker so te vplivale na zakonitost sodne odločbe. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vrhovni državni tožilec mag. A.F. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. V zahtevi uveljavljene procesne kršitve namreč niso podane, saj je sodišče v soglasju s strankami prebralo izpovedbo priče, nobena od strank pa ni predlagala njenega neposrednega zaslišanja. Prav tako pa obsojencu ni bila kršena pravica do obrambe s tem, ko sodišče zagovornika ni vabilo na obravnavo, saj je zagovornik pisno pooblastilo predložil v spis šele po končanem postopku pred sodiščem prve stopnje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Bistveni očitek zagovornika v zahtevi je, da je sodišče obsojencu kršilo pravico do obrambe in sicer z naslednjim:

1. zapisnik o zaslišanju obsojenčevega brata M.V. je prebralo v soglasju s strankami, ne da bi pričo na obravnavi neposredno zaslišalo. Dejstva, da je bila izpovedba te priče prebrana v sporazumu s strankami na glavni obravnavi, ni mogoče razlagati na način, da se je obsojenec odpovedal pravici, da se priča neposredno zasliši v njegovi navzočnosti ter pravici, da ji postavlja vprašanja. Isto velja tudi glede prič S. in V. 2. sodišče ni vabilo zagovornika obsojenca na glavno obravnavo, razpisano za dne 5.10.2005, na kateri je bil obsojenec zaslišan in mu je bila izrečena sodba, čeprav je s podatkom, da je obsojenec pooblastil odvetnika M.Š. za zastopanje razpolagalo.

Ad 1 Sodišče prve stopnje je v obravnavani kazenski zadevi razpisalo glavno obravnavo za dne 14.3.2005, kamor je med drugim vabilo tudi oškodovanega M.V., to je brata obdolženca. Na glavno obravnavo obdolženec ni pristopil in vabilo ni bilo izkazano, sodišče pa je pričo M.V. zaslišalo izven glavne obravnave. Na nadaljnje naroke, razpisane za 22.8.2005 ob 10.00 uri in 27.9.2005, obdolženec ni pristopil, tako da je bila glavna obravnava opravljena šele 5.10.2005 ko je obdolženec podal svoj zagovor. Obdolženec je bil pred podajo zagovora opozorjen o tem, da sme navajati dejstva in predlagati dokaze v svojo obrambo, da sme postavljati vprašanja soobtožencem, pričam in izvedencem ter da sme podajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb (opozorilo v skladu s členom 320 ZKP). V dokaznem postopku je sodišče v soglasju s strankami prečitalo zapisnik o zaslišanju prič M.V., V.S. in P.V. Ker ni bilo drugih dokaznih predlogov je dokazovanje zaključilo in je izreklo sodbo.

Glede na navedena procesno pravna relevantna dejstva Vrhovno sodišče ugotavlja, da s tem, ko je sodišče v soglasju s strankami prebralo izpovedbe privilegirane priče M.V. in prič V.S. in P.V., obdolžencu ni kršilo pravice do obrambe.

Z novelo ZKP (z začetkom veljave 13.7.2003) veljajo namreč za branje zapisnika o zaslišanju privilegiranih prič isti pogoji kot za branje zapisnikov o izpovedbah nepriviligiranih prič. Zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče (tudi če gre za privilegirano pričo) se lahko tako prebere v soglasju s strankami ne glede na to ali je bila priča povabljena na obravnavo ali ne. Pomembno je le, da so stranke z branjem soglašale. S tem ko je sodišče izjavo prebralo, je bil dokaz izveden; ne sicer neposredno temveč posredno. Kolikor sodišče oceni, da tako izveden dokaz ne zadošča za razjasnitev dejanskega stanja, bo pričo ne glede na dano soglasje strank lahko še neposredno zaslišalo, prav tako pa bodo tudi stranke lahko, potem, ko je tak dokaz z branjem zapisnika izveden, zahtevale še neposredno zaslišanje, vendar pa bodo morale v tem primeru konkretno navesti o katerih okoliščinah je potrebno pričo zaslišati. Sodišče bo torej v dani procesni situaciji dokaz z neposrednim zaslišanjem brez predloga strank izvedlo tedaj, ko bo po načelu proste presoje dokazov ocenilo, da je to potrebno za ugotavljanje dejanskega stanja.

V konkretni kazenski zadevi je sodišče imelo zakonsko podlago za branje zapisnikov o zaslišanju privilegirane priče kakor tudi obeh ostalih pred tem sodiščem zaslišanih prič (S. in V.). Stranki sta se kot je bilo že povedano z branjem strinjali, potem ko so bili ti dokazi (z branjem zapisnikov o zaslišanju) izvedeni, pa nihče ni zahteval neposrednega zaslišanja prič.

Trditev v zahtevi, da obdolženec ni bil seznanjen, da ima pravico zahtevati neposredno zaslišanje prič ter jim postavljati vprašanja, je protispisna.

Ad 2 Odvetnik M.Š. je dne 22.8.2005 po telefonu sodišču sporočil, da se je pri njem zglasil obdolženec in da je podpisal tudi pooblastilo za zastopanje v tej kazenski zadevi. Pooblastilo je predložil šele s pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, torej po končanem postopku pred tem sodiščem. Sodišče zagovornika na glavni obravnavi, razpisani za dne 27.9.2005 in 5.10.2005, ni vabilo.

Sodišče s tem ni kršilo določb ZKP oziroma obdolžencu pravice do obrambe. V skladu s petim odstavkom 67. člena ZKP mora zagovornik predložiti organu pred katerim teče postopek pooblastilo. Obdolženec pa lahko da zagovorniku pooblastilo tudi ustno na zapisnik. Navedeno pomeni, da zagovornik ne more biti navzoč pri nobenem procesnem dejanju, ne da bi pooblastilo predložil sodišču ali ne da bi ga obdolženec ustno pooblastil in bi se to navedlo v zapisnik, niti ne more brez pooblastila opravljati drugih procesnih dejanj. Sodišče lahko celo zavrže njegovo vlogo brez pooblastila, kolikor ga predhodno pozove v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZKP naj vlogo dopolni. Prav tako pa tudi sodišče ni dolžno brez pooblastila vabiti odvetnika na naroke, saj pooblastilno razmerje med obdolžencem in zagovornikom v skladu s citirano določbo ZKP nastane šele s predložitvijo pooblastila sodišču. Vrhovno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da niso podane v zahtevi uveljavljene kršitve zakona, zaradi česar je v skladu z določilom člena 425. ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na v izreku odločbe citiranih določilih ZKP, pri čemer je sodišče pri višini odmerjene povprečnine upoštevalo trajanje in zapletenost te kazenske zadeve ter obsojenčeve premoženjske razmere.