Jedro

Tožnica v tožbi sicer navaja, da je dopis (ugovor) poslala v roku, in se sprašuje, ali je pošta zamudila, vendar tega z ničemer ne izkaže, pa tudi listine v upravnem spisu tega ne potrjujejo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom z dne 27. 1. 2016 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) je Upravna enota Nova Gorica zavrgla tožničin ugovor zoper plačilni nalog, št. 214-1303/2013-2 z dne 30. 7. 2013 (v nadaljevanju plačilni nalog) ter še sklenila, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa in da v postopku njegove izdaje niso nastali posebni stroški.

2. V obrazložitvi sklepa prvostopenjski organ pojasni, da je za 25. 7. 2013 vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca na podlagi 1. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD), tožnici izdal plačilni nalog za plačilo upravne takse v višini 95,15 EUR. Zoper plačilni nalog, ki je bil tožnici vročen 5. 8. 2013, je tožnica vložila ugovor. Ta je bil, kot je razvidno iz dokazila o oddaji pisemske pošiljke, oddan na pošto Kruševac v Srbiji dne 14. 8. 2013. Po drugem odstavku 16. člena Zakona o upravnih taksah (v nadaljevanju ZUT) je zoper plačilni nalog dopusten ugovor v osmih dneh od vročitve naloga. Ob ugotovitvi, da je bil ugovor vložen po poteku navedenega zakonskega roka, prvostopenjski organ sklene, da se v skladu s četrtim odstavkom 16. člena ZUT ugovor zavrže. Izrek, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, utemelji na petem odstavku tega člena ZUT, stroškovni izrek pa na določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3. Pritožbo tožnice zoper navedeni sklep je Ministrstvo za notranje zadeve s svojo odločbo z dne 18. 3. 2016 zavrnilo. Drugostopenjski organ na podlagi spisov zadeve pritrdi prvostopenjski odločitvi in njenim razlogom. Obrazloži dejansko in pravno podlago za izdajo plačilnega naloga. Citira določbe 16. člena ZUT, po katerih bi morala tožnica, kot je bila seznanjena v pravnem pouku, ugovor vložiti v roku osmih dni od vročitve plačilnega naloga. Ta rok se je glede na ugotovljeni datum vročitve plačilnega naloga iztekel 13. 8. 2013, tožnica pa je ugovor s priporočeno pisemsko pošiljko oddala in s tem vložila šele naslednji dan. Na pritožbeno navedbo tožnice, da je rok za vložitev ugovora verjetno zamudila zaradi praznika v Republiki Srbiji, drugostopenjski organ odgovarja, da skladno s 101. členom ZUP na iztek roka vplivajo le prazniki ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji. Glede na navedbe tožnice pa tej tudi pojasni, da po določbah ZUT plačilo upravne takse šele po končanem postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ni mogoče. 4. Tožnica se z odločitvijo o ugovoru ne strinja. Zato je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri smiselno predlaga, da se izpodbijani sklep, v zvezi z drugostopenjsko odločbo, odpravi. Navaja, da ji je bilo dovoljeno, da se taksa plača po končanju zadeve z zamudnimi obrestmi, zato ne ve, zakaj je bil nato izdan sklep o zavrnitvi (pravilno: zavrženju) ugovora. Dodaja, da je dopis poslala v roku, in se sprašuje, ali je pošta zamudila.

5. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in njenih razlogih, ki so razvidni iz drugostopenjske odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Kot smiselno izhaja iz njenih navedb v tem sodnem postopku, se tožnica ne strinja z odločitvijo prvostopenjskega organa o njenem ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo upravne takse, torej z izpodbijanim sklepom, ki ga je drugostopenjski organ s svojo odločbo o pritožbi potrdil. 8. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu. Prvo- in drugostopenjski organ sta ga obrazložila z razlogi, ki jim sodišče lahko sledi in jih zato na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja. Glede na tožbene navedbe dodaja:

9. Plačilni nalog je bil tožnici, kot je razvidno iz spisov zadeve, vročen 5. 8. 2013. Z zakonom določeni osemdnevni rok za vložitev ugovora (o katerem je bila tožnica poučena v pravnem pouku plačilnega naloga) se je tako iztekel v torek, 13. 8. 2013, ko je bil torej zadnji dan, ko bi tožnica še lahko pravočasno vložila ugovor. Vlogo, s katero je podala ugovor, pa je vložila šele 14. 8. 2013, s tega dne priporočeno po pošti poslano poštno pošiljko.

10. Tožnica v tožbi sicer navaja, da je dopis (ugovor) poslala v roku, in se sprašuje, ali je pošta zamudila, vendar tega z ničemer ne izkaže, pa tudi listine v upravnem spisu tega ne potrjujejo. Iz kopije zadevne poštne pošiljke v upravnem spisu je razvidno, da je bila na pošto v Kruševcu oddana 14. 8. 2013. V pritožbi je tožnica navajala, da se ne spomni, ali je res zamudila z ugovorom in zakaj, mogoče je bil zadnji dan roka v Republiki Srbiji kakšen praznik in zato pošte niso poslovale. Tako neopredeljene navedbe do drugačne odločitve ne morejo voditi. Ker namreč tožnica z gotovostjo niti ni trdila (in ne trdi), da je rok zamudila iz opravičenih vzrokov, kaj takega pa tudi z ničemer ne izkaže, ni podlage, da bi upravni organ takšne navedbe moral obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Drugostopenjski organ je tako tožnici utemeljeno le pojasnil, da so glede na (drugi odstavek) 101. člena ZUP pri določitvi dneva, ko se rok izteče, pomembni le prazniki ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji.

11. Ugovor tožnice zoper plačilni nalog je bil, ob upoštevanju navedenega, na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZUT v zvezi z drugim odstavkom istega člena utemeljeno zavržen kot prepozen. To pomeni, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za njegovo vsebinsko presojo. Ko upravna organa obrazlagata podlago za izdajo plačilnega naloga, je torej to le pojasnilo tožnici. Izrek, da pritožba zoper izpodbijani sklep ne zadrži njegove izvršitve, ima podlago v petem odstavku 16. člena ZUT. Že drugostopenjski organ pojasni tudi, da v ZUT ni podlage za tožničino stališče, da lahko upravno takso poravna šele po zaključenem postopku glede dovoljenja za stalno prebivanje. Podlage za takšno tolmačenje ni niti v samem plačilnem nalogu: izrek, da mora odmerjeno upravno takso plačati v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi po 0,0247 % dnevni obrestni meri, pomeni zgolj to, da bo tožnica, če taksa ne bo plačana v predpisanem roku, poleg zneska takse morala plačati še zamudne obresti po navedeni obrestni meri.

12. Drugih tožbenih ugovorov v zvezi z odločitvijo, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, tožnica nima.

13. Po navedenem je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep, potrjen z drugostopenjsko odločbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave. Dejstva, ki so pomembna za odločitev v tem upravnem sporu, so bila ugotovljena že v upravnem postopku, na podlagi pravilno presojenih listin. Tožničine navedbe za izpodbijanje teh ugotovitev ne zadoščajo (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), v tožbi pa tudi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v tem upravnem sporu (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).