Jedro

V pravni teoriji je bilo zavzeto stališče, da z zaključkom stečaja obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo, tako stališče pa je bilo zavzeto tudi v sodni praksi. Stečaj je po določbah ZPPSL povzročil prenehanje pravne sposobnosti podjetnika. Podjetnik ni bil več subjekt niti pravic niti obveznosti. Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika ni imel vpliva na njegove osebne obveznosti, imel pa je vpliv na tiste obveznosti, katerih nosilec je bil kot samostojni podjetnik.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in se predlog za izvršbo zavrne, v II. točki pa tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.

II.Upnik mora dolžnici povrniti 274,33 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor zavrne (I. točka izreka sklepa) in da mora dolžnica upniku povrniti 149,33 EUR izvršilnih stroškov v 8 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da sta v konkretnem primeru sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. Ig 1006/2000 z dne 10. 7. 2000 in Ig 1006/2000 z dne 16. 5. 2005, postala pravnomočna in izvršljiva zagotovo že po izteku 10 letnega zastaralnega roka, znotraj katerega bi upnik lahko in moral vložiti predlog za izvršbo. V konkretnem primeru so bila v izvršilni zadevi Ig 1006/2000 vsa izvršilna dejanja ustavljena, sklep o ustavitvi izvršbe z dne 23. 10. 2009 je postal pravnomočen. Dolžnica se sklicuje tudi na 76. člen ZIZ in trdi, da sta bila z ustavitvijo izvršbe razveljavljena tudi prej navedena sklepa. Zato ta dva sklepa ne moreta biti več izvršilni naslov. Nesporno je, da poslovne terjatve predmetne izvršbe izhajajo iz pravno-poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom - A. A. s.p., ki pa vse od nad navedenim subjektom pravnomočno končanega stečajnega postopka opr. št. St ... Okrožnega sodišča v Kranju, dne 7. 11. 2006, ne obstaja več (sklep je dolžnica že priložila svojemu ugovoru in se nahaja v spisu). Vse poslovne terjatve, terjane po predmetni izvršbi, so nastale pred uvedbo in pred končanjem predhodno navedenega stečajnega postopka. S pravnomočno zaključenim stečajnim postopkom in prenehanjem dolžnika A. A. s.p., so vse poslovne terjatve upnika do dolžnice ugasnile. V kolikor bi terjatve obstajale še naprej, bi institut stečajnega postopka nad s.p. izgubil svoj smisel, vse poslovne terjatve pa bi se avtomatično prenesle na fizično osebo. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščenki, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da dolžnica v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi ni uveljavlja zastaranja terjatve, ki se v tem postopku izterjuje, pri tem pa ne gre za ugovorni razlog, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti (primerjaj drugi odstavek 55. člena ZIZ). Dolžnica z ničemer niti ne utemelji kakega opravičljivega razloga, zakaj navedb v zvezi z zastaranjem terjatve ni mogla podati že v samem ugovoru zoper sklep o izvršbi (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Skladno s tretjim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa se ugovor zastaranja, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, sploh ne more uveljavljati v pritožbi. Glede na navedeno pritožba v tem delu sicer ni utemeljena.

6.Prav tako dolžnica neutemeljeno uveljavlja, da v pritožbi citirana sklepa nista več izvršilna naslova, ker je bil izvršilni postopek Ig 1006/2000 pravnomočno ustavljen, s tem pa razveljavljena tudi izvršilna dejanja. 76. člen ZIZ predvideva razveljavitev izvršilnih dejanj, tj. dejanj, ki pomenijo samo opravo izvršbe, ne pa tudi razveljavitve samega sklepa o izvršbi oziroma sklepov o nadaljnjih izvršilnih stroških. Zato ne drži, da sta bila navedena sklepa že z ustavitvijo izvršilnega postopka razveljavljena, dolžnica pa niti ne trdi niti ne priloži nobene sodne odločbe, iz katere bi razveljavitev citiranih sklepov izhajala.

7.Za presojo pravnih učinkov stečaja nad samostojnih podjetnikom je v konkretnem primeru glede na časovno obdobje začetka in zaključka stečajnega postopka (dne 7. 11. 2006) treba uporabiti še določila Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). V pravni teoriji je bilo zavzeto stališče, da z zaključkom stečaja obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo, tako stališče pa je bilo zavzeto tudi v sodni praksi. Stečaj je po določbah ZPPSL povzročil prenehanje pravne sposobnosti podjetnika. Podjetnik ni bil več subjekt niti pravic niti obveznosti. Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika ni imel vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je bil kot samostojni podjetnik. Ker dolžnik kot fizična oseba po zaključenem stečajnem postopku ni prenehal, so njegove osebne terjatve še naprej obstajale in jih je mogoče uveljavljati še po zaključku stečaja (tako sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 977/2007). Stečaj kot generalna izvršba je namreč tekel nad celotnim dolžnikovim premoženjem, ki ga je ta imel v začetku stečajnega postopka, ker samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o gospodarskih družbah. Poslovna razmerja iz priglašene podjetniške dejavnosti so se dokončno uredila v stečajnem postopku s celotnim ali delnim poplačilom ali brez poplačila. Poslovni upniki za nepoplačane terjatve po zaključku stečaja niso mogli predlagati izvršbe na novo dolžnikovo premoženje. Popolnoma drugačna pa je bila situacija z osebnimi terjatvami. Ker dolžnik kot fizična oseba ni prenehal, so te terjatve še naprej obstajale in je vse neporavnane terjatve iz takih razmerij mogoče uveljavljati tudi še po zaključku stečaja. Zato osebni upniki niti niso bili zavezani prijaviti svoje terjatve v stečaju in niso bili prekludirani z rokom za njihovo prijavo.

8.Tako se pokaže, da je narava terjatve med upnikom in dolžnico bistvena za odločitev o tem, ali ima upnik pravico le-to izterjati v predmetnem izvršilnem postopku. Iz predloga za izvršbo v zvezi s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine Ig 1006/2000 z dne 10. 7. 2000, ki v tej zadevi predstavlja prvi izvršilni naslov, izhaja, da je v postopku gospodarske izvršbe upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika A. A. s.p., kar pomeni, da izterjevana terjatev izvira iz poslovnega razmerja med upnikom in dolžnico. Izvršilni naslov oziroma narava terjatve, ki iz njega izvora, je izvršilnemu sodišču poznan(a) po uradni dolžnosti ves čas postopka oz. gre za sodišču znano dejstvo, ki ga dolžniku ni treba posebej zatrjevati v ugovoru, saj je nenazadnje poznano tudi upniku. Ker je upnikova terjatev poslovne narave, je ob pravilni uporabi materialnega prava treba ugotoviti, da je končanje stečajnega postopka nad dolžnico kot samostojno podjetnico povzročilo prenehanje izterjevane terjatve, ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi pa je bil posledično utemeljen in bi mu sodišče prve stopnje moralo ugoditi.

9.Po pojasnjenem je dolžničina pritožba utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo tako, da je sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in se predlog za izvršbo zavrne, v II. točki pa tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Dolžnica je s pritožbo uspela, zato ji mora upnik povrniti pritožbene stroške, in sicer 200 točk za pritožbo po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife, 2% pavšal za izdatke po 11. členu OT, 22% DDV ter 125,00 EUR sodne takse, skupaj 274,33 EUR.

Zveza:

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (1993) - ZPPSL - člen 104, 104/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.