Jedro

Prvostopenjsko sodišče je ocenilo s strani tretjega predložene listine in ugotovilo, da je tretji obstoj pravice v skladu s citirano zakonsko določbo (73. člen ZIZ) izkazal.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Upnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tretjega za odlog izvršbe in izvršbo na opremo po rubežnem in cenilnem zapisniku izvršitelja F.S. odložilo do pravnomočne odločitve sodišča v pravdnem postopku.

Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje upnik s predlogom razveljavitve sklepa in vrnitve zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je prvi pogoj, zahteva, da naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, tretji izpolnil, ni pa izkazal za verjetno, da bi zaradi takojšnje izvršbe pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je le ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga nastala upniku. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja zgolj to, da tretji v predlogu za odlog opozarja na to, da bi zaradi realizacije izvršbe, torej premičnin, utrpel nenadomestljivo škodo, z ničemer pa svojih navedb o nenadomestljivi škodi ni podkrepil. Zato meni, da sodišče ni pravilno odločilo o predlogu tretjega, saj ni upoštevalo v celoti 1. odst. 73. člena ZIZ. Sodišče zavzema nekoliko drugačno stališče kot ga določa zakon, namreč iz obrazložitve je mogoče razbrati, da odločitev temelji na stališču, ki ne upošteva zakonske norme, saj niso upoštevana oba zahtevana pogoja iz 1. odst. 73. člena ZIZ kumulativno. Zato je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje pa upnika tudi ni obvestilo o predlogu tretjega za odlog izvršbe, s tem mu je vzelo pravico, da bi se lahko o le tem predhodno izrekel. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbenega postopka je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tretjega za odlog izvršbe, štelo je, da je tretji izpolnil pogoje za odlog izvršbe po 1. odst. 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, namreč sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo, ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (1. odst. 73. člena ZIZ). Le če tretji svoje pravice ne izkaže na opisan način, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (2.odst. 73. čl. ZIZ). Pritožba zato ne more uspeti s sklicevanjem na prej veljavno določbo 1. odst. 73. člena ZIZ, ki je bila spremenjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-C, Ur. l. RS, št. 17/06), tako da se je besedilo "izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo" nadomestilo z besedilom "obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana". Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ocenilo s strani tretjega predložene listine, notarsko overjeno prodajno pogodbo in primopredajni zapisnik med tretjim in prodajalcem opreme, pogodbo o najemu poslovnega prostora ter cenilni in rubežni zapisnik in ugotovilo, da je tretji obstoj svoje pravice v skladu s citirano zakonsko določbo izkazal, teh ugotovitev pritožba ne izpodbija, zato je tudi materialnopravno pravilna prvostopenjska odločitev o odlogu izvršbe. Res po pregledu spisa sledi, da predlog za odlog izvršbe ni bil vročen upniku, na to pritožba pravilno opozarja, vendar bi bila ta procesna kršitev upoštevna le, če bi to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodne odločbe. Pritožba pa v tem delu ostaja na ravni pavšalnosti, kot že predhodno ugotovljeno, pa so se navedbe upnika, s katerimi je nasprotoval odlogu, izkazale za neutemeljene, zato je pritožbeno sodišče, ki drugih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev po 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Ker pritožba ni bila uspešna, nosi upnik sam svoje pritožbene stroške (154. in 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).