Jedro

Sodišče prve stopnje je pritožniku sodna pisanja pošiljalo tudi po elektronski poti, ker pa mu pisanj ni vročalo v varni poštni predal, temveč (le) po "navadni" elektronski poti, takšen način vročanja ni bil pravilen, zaradi česar prvostopenjsko sodišče ni moglo sprejeti določenih procesnih odločitev, ki jih zakon pogojuje (tudi) s pravilno vročitvijo sodnega pisanja obdolžencu (npr. sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti).

Izrek

I. Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obdolženemu A. A. naložilo v plačilo po njegovi krivdi povzročene stroške kazenskega postopka v znesku 87,80 EUR, ki ga je dolžan nakazati na račun sodišča prve stopnje v roku petnajst dni po pravnomočnosti sklepa, pod izvršbo.

2. Zoper sklep je obdolženec vložil laično pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v prvem odstavku 120. člena določa, da je potrebno obdolžencu osebno vročiti vabilo na prvo zaslišanje v predhodnem postopku in vabilo na glavno obravnavo. V drugem odstavku istega člena je določeno da je treba obdolžencu, ki nima zagovornika, osebno vročiti obtožni akt, sodbo in vse odločbe, pri katerih teče od vročitve rok za pritožbo, kot tudi pritožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor. Pisanja se praviloma vročajo po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku (prvi odstavek 117. člena ZKP). Obdolženec, priča, zasebni tožilec, oškodovanec kot tožilec in oškodovanec lahko sodišču sporoči, da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal, katerega naslov navede v vlogi ali na naroku in je enakovreden naslovu prebivališča. Če navedene osebe pošljejo vlogo v elektronski obliki po varni elektronski poti, se šteje, da želijo vročanje po varni elektronski poti, dokler ne sporočijo drugače. Če sodišče ugotovi, da vročitev v varen poštni predal ni mogoča, vroči pisanje na drug način v skladu s prejšnjim odstavkom in navede razlog za tako vročitev (drugi odstavek 117. člena ZKP). Postopek vročanja po varni elektronski poti pa je natančno določen v 117.a členu ZKP.

5. Podatki spisa potrjujejo pritožnikovo zatrjevanje, da je sodišču prve stopnje „ob prvi priložnosti“ poslal obvestilo, da zaradi prevozov v mednarodni špediciji ne more vedno pravočasno dvigniti priporočenih poštnih pošiljk, zato naj se mu sodna pisanja pošiljajo z elektronsko pošto (obvestilo z dne 16. 5. 2016 - list. št. 60). Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz navedenega obvestila, ki je bilo poslano v elektronski obliki, ni razvidno, da bi bilo poslano tudi po varni elektronski poti, torej pogoji za vročanje sodnih pisanj obdolžencu po (varni) elektronski poti, kot jih zahtevata citirani določbi 117. člena ZKP, niso bili izpolnjeni. Res je, kot navaja pritožnik, da mu je sodišče prve stopnje sodna pisanja pošiljalo tudi po elektronski poti, ker pa mu pisanj ni vročalo v varen poštni predal (s katerim obdolženec očitno niti ne razpolaga), temveč (le) po „navadni“ elektronski poti, takšen način vročanja ni bil pravilen, zaradi česar prvostopenjsko sodišče ni moglo sprejeti določenih procesnih odločitev, ki jih zakon pogojuje (tudi) s pravilno vročitvijo sodnega pisanja obdolžencu (npr. sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti).

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa je razvidno, da je obdolženec dne 11. 12. 2017 sodišču prve stopnje poslal obvestilo, da „zaradi nepoštenosti, nezakonitosti in pristranskosti na glavno obravnavo ne bo več hodil“ ter na narok razpisan za dne 14. 12. 2017 dejansko ni pristopil. Pritožnik je bil o datumu tega naroka obveščen po „navadni“ elektronski poti, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da „vabilo zanj ni izkazano“ ter naroka ni opravilo, saj zaradi nepravilnega vabljenja obdolženca (ki je zagovor že podal) ni bil izpolnjen prvi izmed zakonsko določenih pogojev za morebitno sojenje v njegovi nenavzočnosti in sicer, da je bil na glavno obravnavo v redu povabljen (prvi odstavek 442. člena ZKP1). Glede na dejstvo, da so bili poskusi vročitev sodnih pisanj (tudi vabil na glavno obravnavo) obdolžencu priporočeno po pošti večinoma neuspešni (točka 4. obrazložitve sklepa), mu je sodišče prve stopnje vabilo na naslednji narok za glavno obravnavo razpisan za dne 9. 1. 2018 upravičeno poskusilo vročiti po pooblaščenem vročevalcu. V bistvenem enake procesne okoliščine so bile podane v zvezi z narokom razpisanim za dne 29. 3. 2018, o katerem je bil obdolženec prav tako obveščen po „navadni“ elektronski poti. Obdolženec je namreč dne 14. 3. 2018 in 29. 3. 2018 ponovno poslal obvestili, da se „dogovorjenih sodb ne bo udeleževal“ in na narok ni pristopil, zato je sodišče prve stopnje glavno obravnavo preložilo na dne 24. 4. 2018 ter obdolženca tudi na ta narok utemeljeno vabilo po pooblaščenem vročevalcu. Dne 24. 5. 2018 je bil obdolženec sicer navzoč na naroku, vendar pa je z njega predčasno odšel. Sodišče prve stopnje je v nenavzočnosti obdolženca istega dne izreklo sodbo, zato mu je bilo, zaradi spoštovanja njegove ustavno varovane pravice do vložitve pravnega sredstva, dolžno poslati zapisnik o glavni obravnavi ter dopis s pravnim poukom o pravici do pritožbe in opozorilom, da je pritožbo dolžan napovedati. Ker je obdolženec narok predčasno samovoljno zapustil, sodnih pošiljk poslanih po pošti pa ni dvigoval, se je sodišče prve stopnje tudi tokrat upravičeno odločilo, da mu bo pisanji vročalo po pooblaščenem vročevalcu.

7. Obdolženec s pritožbenim zatrjevanjem, da je bil veliko odsoten zaradi voženj v mednarodni špediciji in da se dvigovanju priporočenih pošiljk ni izogibal, pravilnih zaključkov izpodbijanega sklepa ne more omajati. Sodišče druge stopnje načeloma sprejema pritožbene navedbe obdolženca, da je bil tekom kazenskega postopka večkrat dalj časa v tujini ter s priporočeno pošto poslanih sodnih pisanj ni mogel pravočasno prevzeti, navsezadnje je te okoliščine upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Podatki spisa namreč izkazujejo, da je obdolženčeva opravičila izostankov z glavne obravnave zaradi nahajanja v tujih državah večkrat sprejelo, prav tako stroškov, ki so nastali zaradi neuspešnih vročitev sodnih pisanj po pooblaščenem vročevalcu, ker je bil obdolženec v tujini, ni upoštevalo kot stroškov povzročenih po njegovi krivdi. Vendar pa takšne okoliščine niso bile izkazane v konkretnih primerih, saj razlog za obdolženčevo neudeležbo na narokih za glavno obravnavo dne 14. 12. 2017 in 29. 3. 2018 ni bila njegova zadržanost zaradi prevozov v mednarodni špediciji in s tem nemožnost prevzema priporočene pošiljke, kot izpostavlja v pritožbi, temveč je, zaradi nestrinjanja s procesnimi odločitvami razpravljajoče sodnice, obakrat izrecno napovedal, da se glavne obravnave ne bo (več) udeleževal, z naroka 24. 5. 2018 pa je predčasno odšel. Upoštevaje vse navedeno in dotedanje večkratno neuspešno vročanje sodnih pisanj po pošti, se je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča v vseh obravnavanih primerih upravičeno in pravilno odločilo za vročanje po pooblaščenem vročevalcu ter nastale stroške utemeljeno naložilo obdolžencu, saj so bili povzročeni po njegovi krivdi.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Sodišče druge stopnje je obdolženca, ker je nezaposlen in brez rednih dohodkov, oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

1 Če obdolženec ne pride na glavno obravnavo kljub temu, da je bil v redu povabljen, sme sodnik odločiti, da se opravi glavna obravnava tudi v njegovi nenavzočnosti s pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je bil pred tem že zaslišan.