Jedro

Sodišče prve stopnje je (1) ugotovilo, da je bila naročniška pogodba sklenjena 26. 3. 2021, (2) da so bile vse terjatve od sklenitve pogodbe do julija 2019 plačane, (3) da je tožnica z delovnim nalogom dokazala, da je dne 9. 9. 2019 montirala tretjo napravo v vozilo tožene stranke, (4) da za ostali dve naročniški razmerji ni predložila nalogov, pač pa le pa specifikacijo vozil. Iz teh dejstev bi morda resnično sledilo, da tožnica preostalih dveh najemnih razmerij ni dokazala. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da toženka ni zanikala obstoja treh najemnih razmerij niti da ni trdila, da zatrjevanih storitev tožnica ni opravila. Taka situacija pa na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP terja presojo, da je tožbeni zahtevek (tudi v preostalem delu) utemeljen. Tožbenemu zahtevku se namreč toženka ni upirala z navedbami, da zatrjevanih predmetov in storitev od toženke ni prejela, pač pa, da tožnica ni predložila papirjev, ki bi dokazovali opravljeno dobavo in storitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, prvostopenjska sodba se v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

**Uvodno pojasnilo**

1. Tožnica je gospodarska družba, ki na trgu ponuja storitve, ki naročniku omogočajo centralni nadzor voznega parka in komunikacijo z vozili s pomočjo mobilnega omrežja, toženka pa se je ukvarjala s prevozi v cestnem prometu.

**Izpodbijana sodba**

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 1.027,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od točno določenih dvanajstih zneskov (I. točka izreka). Kar tožnica "zahteva več ali drugače" je zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je toženko obvezalo k plačilu tožničinih pravdnih stroškov v znesku 137,81 EUR (III. točka izreka).

3. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je pojasnjeno, da sta pravdni stranki 26. 3. 2019 podpisali pogodbo o sklenitvi naročniškega razmerja za uporabo storitev A (v nadaljevanju: Pogodba, v prilogi A3). Toženka je izbrala paket B s tremi mesečnimi naročninami v višini 37,00 EUR. Hkrati je kupila opremo Navigation za 340,00 EUR in opremo MUKS za 80,00 EUR (vse brez DDV). V pogodbi je določena tudi cena za demontažo (50,00 EUR). Ob sklicevanju na določilo prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev je sodišče pojasnilo, da naročniško razmerje nastane s sklenitvijo naročniške pogodbe, veljati pa začne za vsako vozilo posebej s trenutkom vklopa vozila v sistem A, kar potrdi naročnik s podpisom delovnega naloga. Kot nesporno je ugotovilo, da je toženka dolg, nastal v obdobju od sklenitve pogodbe do julija 2019 tožnici v celoti poravnala. Vtoževana terjatev pa se nanaša na toženkin dolg od avgusta 2019 do aprila 2020. Ugotovilo je, da je od zatrjevanih treh naročniških razmerij v tem obdobju tožnica predložila le en delovni nalog (z dne 9. 9. 2019 - A15) za vklop vozila v sistem A (za reg. št. LJ-00-000), iz katerega izhaja, da je v toženkino vozilo reg. št. LJ-00-000 montirala opremo: modem, MUKS, navigacija, FMS, kartico C, SIM-D ter opravila vklop naročnine FMS - FM4. Pojasnilo je, da je za ostali dve zatrjevani naročniški razmerji tožnica predložila le specifikacijo vozil (A29 - A37), delovnih nalogov pa ne. Zato je le za eno naročniško razmerje ugodilo tožbenemu zahtevku. V prid odločitve o neutemeljenosti preostalega dela tožbenega zahtevka pa je zapisalo, da je "tožnica sicer navedla, da je toženka kot nesporne priznala in plačala terjatve, nastale v obdobju od sklenitve Pogodbe do julija 2019, in je toženka te trditve tudi priznala, vendar tožnica ob tem ni povedala, ali se plačane terjatve nanašajo prav na dve naročniški razmerji, ki bi lahko bili vklopljeni pred vtoževanim obdobjem, zato sodišče o tem ni moglo sklepati".

**Pritožba tožnice**

4. Proti zavrnilnemu delu sodbe in odločitvi o stroških postopka (II. in III. točka izreka) se je pritožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Iz pritožbenega (sicer zmotno oblikovanega) predloga (smiselno) izhaja, naj pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremeni pritožnici v prid, podrejeno pa, da ta del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

5. Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

**K odločitvi o pritožbi**

6. Pritožba je utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_Pritožbeni predlog_

8. V zvezi z zmotno oblikovanim pritožbenim predlogom, to je, da naj pritožbeno sodišče _razveljavi sodbo v izpodbijanem delu in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje,_ pritožbeno sodišče opozarja, da take možnosti odločitve o pritožbi določilo prvega odstavka 351. člena ZPP ne predvideva. Po tem določilu lahko sodišče druge stopnje, kadar odloča o pritožbi, (1) pritožbo zavrže kot prepozno, nepopolno ali kot nedovoljeno, (2) pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča druge stopnje, (3) razveljavi izpodbijano sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, (5) razveljavi izpodbijano sodbo in zavrže tožbo ali pa (6) spremeni izpodbijano sodbo. Sicer pa na pritožbeni predlog pritožbeno sodišče ni vezano.

_Odgovori na pritožbene navedbe_

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je toženka tožbenemu zahtevku upirala zgolj z navedbami, da tožnica ni predložila listin, ki bi potrjevale dobavo in izvršitev opravljenih storitev. Ni pa zanikala obstoja treh naročniških razmerij in izvedenih storitev, kot pravilno opozarja pritožnica. Glede na navedeno je utemeljen pritožbeni očitek, da ni logičen sklep sodišča prve stopnje, da bi se lahko plačane terjatve nanašale na kakšno drugo terjatev kot na preostali dve, dogovorjeni s Pogodbo. Drži tudi pritožbeni očitek, da je s to hipotezo sodišče prve stopnje smiselno ugotovilo dejstvo, ki ga nobena od strank ni zatrjevala. Vendar, da bi s tem kršilo kakšno absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, iz utemeljitve pritožbe ne izhaja. V SMV pa se, kot je pojasnjeno zgoraj, pritožbeno sodišče na relativne postopkovne kršitve ne ozira.

10. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker vsebuje nejasne razloge. Zato je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je, kot rečeno, (1) ugotovilo, da je bila naročniška pogodba sklenjena 26. 3. 2021, (2) da so bile vse terjatve od sklenitve pogodbe do julija 2019 plačane, (3) da je tožnica z delovnim nalogom dokazala, da je dne 9. 9. 2019 montirala tretjo napravo v vozilo tožene stranke, (4) da za ostali dve naročniški razmerji ni predložila nalogov, pač pa le pa specifikacijo vozil. Iz teh dejstev bi morda resnično sledilo, da tožnica preostalih dveh najemnih razmerij ni dokazala. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, _da toženka ni zanikala obstoja treh najemnih razmerij niti da ni trdila, da zatrjevanih storitev tožnica ni opravila._ Taka situacija pa na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP terja presojo, da je tožbeni zahtevek (tudi v preostalem delu) utemeljen. Tožbenemu zahtevku se namreč toženka ni upirala z navedbami, da zatrjevanih predmetov in storitev od toženke ni prejela, pač pa, da tožnica ni predložila papirjev, ki bi dokazovali opravljeno dobavo in storitve.

11. Za tisti del, ki ga je tožnica dokazala z listinami, je torej sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo. Preostali del tožbenega zahtevka pa je zavrnilo z obrazložitvijo, …. _da tožnica ob tem ni povedala, ali se plačane terjatve nanašajo prav na dve naročniški razmerji, ki bi lahko bili vklopljeni pred vtoževanim obdobjem,_ (zadnji stavek v 18. točki obrazložitve). Taka presoja pa je glede na zgornjo obrazložitev tudi po oceni pritožbenega sodišča nerazumljiva.

12. Kadar sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, pritožbeno sodišče skladno z določilom prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. V tem postopku bi pritožbeno sodišče to storilo v primeru, če bi prvostopenjsko sodišče (1) navedlo razloge, zakaj določila drugega odstavka 214. člena ZPP ni upoštevalo, (2) če bi logično pojasnilo, zakaj je ob nesporni ugotovitvi, da je toženka račune tožnice od sklenitve pogodbe do julija 2019 plačevala, presodilo, da je tožbeni zahtevek iz naslova dveh najemnih razmerij neutemeljen zato, _ker tožnica ni povedala, ali se plačane terjatve nanašajo prav na dve naročniški razmerji, ki bi lahko bili vklopljeni pred vtoževanim obdobjem_ in (3), če bi bil zavrnilni del izpodbijane sodbe v 2. točki izreka določen. Iz dikcije izreka prvostopenjske sodbe, da sodišče prve stopnje zavrača, kar tožnica "zahteva več ali drugače" ni razviden do te mere določen zahtevek, da bi stranki in pritožbeno sodišče lahko vedelo, kateri deli tožbenega zahtevka iz posameznih računov so po presoji sodišča prve stopnje neutemeljeni.

13. Ker torej niso podani pogoji za spremembo izpodbijanega dela sodbe, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje, če bo kljub razlogom, navedenim zgoraj menilo, da je zavrnjeni del tožbenega zahtevka neutemeljen, navesti jasne razloge za tako odločitev.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

14. V posledici delne razveljavitve izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče na podlagi določila tretjega odstavka 165. člena ZPP odločitev o stroških pritožbenega postopka zadržalo za končno odločbo.

**PRAVNI POUK:** Proti temu sklepu je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357a. člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP), ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v osmih dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej pa bi odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožbo priporočeno po pošti ali brzojavno, se šteje da je dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavalo, jo sodišče zavrže ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.