Jedro

Tožba, kljub dopolnitvi, ni sposobna za obravnavanje, saj je nerazumljiva in nepopolna. Tožnik ni predložil niti navedel upravnega akta, zoper katerega naj bi bila naperjena tožba niti ni navedel tega, na kaj naj bi se ta upravni akt nanašal in ali je tožnik sploh udeležen kot stranka v postopku, v katerem naj bi bil domnevni upravni akt izdan. Iz tožbe tudi ni zaslediti, kateri upravni organ naj bi tak akt sploh izdal.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 25. 5. 2002 vložila tožbo, v kateri izpodbija nezakonit prostorski poseg, do katerega naj bi prišlo z gradnjo štirih objektov. Na lokacijah gradnje naj ne bi bil status kmetijskega zemljišča uradno nikoli spremenjen v stavbno zemljišče s kakršnimkoli uradnim predlogom. V tožbenem zahtevku je tožnik od sodišča zahteval, "da presodi zakonitost postopanja toženih strank in njenih sodelavcev, in sicer naj sodišče ugotovi zakonitost posega v prostor s štirimi opisanimi objekti, katerih prvi objekt že nosi hišno številko B 20 a ter naj zoper podpisnike dokumentov, ki se nanašajo na objekte, sproži kazenski pregon, odredi pa naj se tudi finančna kazen in vzpostavitev stanja omenjenih štirih lokacij v stanje pred posegom v prostor, prepove naj se kakršnekoli nadaljnje posege in dejanja, povezana s poskusi naklepne legalizacije štirih objektov, sodišče pa naj prepove tudi izvajanje nekaterih odlokov, ki se nanašajo na prostorsko ureditvene pogoje, kategorizacijo občinskih cest, odlok o javnem redu in miru, odlok o javnih službah, spremembe in dopolnitve občinskega poslovnika ter odlok o skupni občinski upravi". Tožeča stranka je tudi predlagala "vrnitev roka za opravo dejanja na datum 25. 3. 2002, to je rok pred popisom prebivalstva Republike Slovenije 2002, saj če bo sodišče ugotovilo, da je bilo s popisom stavb zajet tudi popis omenjenih štirih objektov in s tem legalizacija skozi davčno nišo omenjenih štirih objektov, potem naj bi bil predlog tožeče stranke upravičen, saj je za kategorizacijo občinskih cest izvedela šele v mesecu aprilu 2002".

Glede na nejasnost in nerazumljivost tožbe je sodišče na podlagi 29. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - v nadaljevanju ZUS) pozvalo tožnika, da v roku 15 dni popravi svojo tožbo, ga opozorilo na določbe 1., 2. in 3. odstavka 28. člena ZUS, ki se nanašajo na vsebino tožbe. Sodišče je tudi opozorilo tožnika, da v kolikor v odmerjenem roku ne bo odpravil pomanjkljivosti, bo tožba s sklepom zavržena (2. odstavek 29. člena ZUS).

Tožnik je dne 16. 10. 2002 vložil dopolnitev tožbe, v kateri navaja, da je zadeva z gradbenimi posegi za vasjo A zelo komplicirana, ker gre za očitno skrbno načrtovano akcijo določenega kroga ljudi, ki imajo v naši državi velik vpliv. Tako je zelo težko priti do določenih podatkov ali dokumentov in tožniku tako ne preostane drugega, kot da na podlagi končnega dejanja, registracije hišne številke B 20 a, vloži tožbo. Tožnik nadalje navaja, da ne ve, kaj je pravna podlaga registracije hišne številke B 20 a in da je to mogoče tudi popis prebivalstva. Tožnik v dopolnitvi tožbe postavi več tožbenih zahtevkov. S petimi ugotovitvenimi tožbenimi zahtevki tožnik od sodišča zahteva, naj ugotovi "kdaj je bila točno izvršena registracija hišne številke B 20 a in zakonitost celotnega postopka do registracije hišne številke B 20 a, način pridobitve stavbnega zemljišča, lokacijskega in gradbenega dovoljenja in vseh ostalih potrebnih soglasij, ki jih določa zakon za tovrstno gradnjo; da naj sodišče ugotovi zakonitost celotnega postopka od pridobitve stavbnega zemljišča do pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja ter vseh potrebnih soglasij za stanovanjsko hišo, ki stoji na parc. št. 516, travnik v izmeri 615 m2 in vpisan v vl. št. 1142 k.o. C, last AA, B 8, C; da naj sodišče ugotovi, kakšen objekt se vodi v registru evidenc objektov na parc. št. 549/1, travnik v izmeri 823 m2, njiva v izmeri 74 m2, vpisan v vl. št. 949 k.o. C, v lasti BB, Ulica F 2, D ter zakonitost celotnega postopka pridobitve vseh soglasij, lokacijskega in gradbenega dovoljenja in drugih dovoljenj; da naj sodišče ugotovi, kakšni objekti se vodijo v registru evidenc objektov, ki stoji na parc. št. 337/1, travnik v izmeri 7634 m, vpisane v vl. št. 1136 k.o. C, last CC, K cesta 41, E ter zakonitost celotnega postopka in to od nakupa kmetijskega zemljišča do pridobitve vseh dovoljenj; da naj sodišče ugotovi, kakšen je dejanski pomen delovnega naloga, ki ga je na Okrajnem sodišču v D - zemljiška knjiga, vložil Družbeni pravobranilec RS za parcele, vpisane v vl. št. 589 k.o. C, v lasti AAA in to v korist Sklada kmetijskih zemljišč RS". Tožnik nato postavi glavni tožbeni zahtevek, v katerem zahteva, "da se na lokacijah, zemljiščih in projektih, opisanih v ugotovitvenih tožbenih zahtevkih, vzpostavi zakonito stanje in s tem zadosti ustavnemu določilu - pravici do zdravega življenja in čistega okolja in ustavnemu določilu - pravici do privatne lastnine tožeče stranke, ki je bila zaradi postopanja toženih strank izpostavljena interesom, ki niso v skladu z Ustavo Republike Slovenije in veljavnimi zakoni". Tožnik postavi tudi dva stranska tožbena zahtevka, s katerima od sodišča zahteva, "da na podlagi ugotovitev iz ugotovitvenih tožbenih zahtevkov, obravnava vprašanje kaznivega dejanja vseh, ki so omogočili posege v okolje, ter da se jim glede na težo kaznivega dejanja prepove zaposlitev na delovnih mestih, za katera sredstva za osebne dohodke se neposredno črpa iz denarja davkoplačevalcev RS, zahteva pa tožeča stranka tudi odškodnino, katere velikost bo znana šele na podlagi ugotovitev iz ugotovitvenih zahtevkov". Tožeča stranka tudi prosi sodišče, da se jo zaradi slabega socialnega stanja oprosti plačila vseh stroškov postopka.

Tožba se zavrže. Po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalne skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil. Po določbi 3. odstavka navedenega člena pa v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tožba v upravnem sporu je tako dovoljena zoper dokončen posamični akt oziroma zoper konkreten posamični akt in dejanje, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika.

Tožba, kljub dopolnitvi, ni sposobna za obravnavanje, saj je nerazumljiva in nepopolna. Tožnik ni predložil niti navedel upravnega akta, zoper katerega naj bi bila naperjena tožba niti ni navedel tega, na kaj naj bi se ta upravni akt nanašal in ali je tožnik sploh udeležen kot stranka v postopku, v katerem naj bi bil domnevni upravni akt izdan. Iz tožbe tudi ni zaslediti, kateri upravni organ naj bi tak akt sploh izdal. Iz tožbe oziroma tožbenih zahtevkov tudi ni razvidno, ali tožnik zahteva odločitev o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi ali vrnitvi stvari ali odškodnini, saj ne navaja nobenih relevantnih dejstev, na katera opira svoj zahtevek in tudi ne dokazov, s katerimi naj bi se ta dejstva ugotavljala.

Tožnik v tožbi tudi ne navaja, s katerim aktom ali dejanjem, naj bi tožene stranke posegle v kakšne njegove ustavne pravice. Zgolj splošno sklicevanje tožnika na določena, po njegovem mnenju nezakonita ravnanja upravnih organov, pri čemer sploh ni iz tožbe razvidno, na kakšen način je tožnik s temi dejanji povezan ali kakorkoli prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih, pa za obravnavanje tožbe ne zadostuje.

Upravno sodišče seveda tudi ni pristojno za ugotavljanje domnevnih kaznivih dejanj in za pregon storilcev kaznivih dejanj, kot to v enem izmed stranskih zahtevkov predlaga tožnik.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožbe, kljub dopolnitvi, zaradi nerazumljivosti in nepopolnosti ne more obravnavati, zato jo je, na podlagi določbe 2. odstavka 29. člena ZUS, zavrglo.

Tožnik je zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks. Ker zahtevi ni predložil odločb in potrdil v skladu s 3. odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah, bo sodišče o tožnikovi zahtevi odločilo s posebnim sklepom po pribavi potrebne dokumentacije.