Jedro

Tožnik je tožbo in predlog za vrnitev zadeve v prejšnje stanje vložil po izteku tako subjektivnega kot objektivnega roka. Posledično sta bila tožnikova tožba in predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložena prepozno.

Ker je zamudil preklizivni rok za vložitev tožbe in predloga za vrnitev zadeve v prejšnje stanje, za njegovo pritožbo ne obstajajo verjetni izgledi za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) odločil, da se tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 615/2021-8 z dne 5. 7. 2021 zavrne. V obrazložitvi ugotavlja, da je Upravno sodišče RS z navedenim sklepom zavrglo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. BPP 1383/2020 z dne 17. 6. 2020. Citira prvi in tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), 24. in 28. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter 2. točko prvega odstavka in drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Navaja, da glede na dejansko stanje in relevantne zakonske določbe tožnik s pritožbo zoper sklep že na prvi pogled nima verjetnih izgledov za uspeh. Zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje je namreč vložil po zakonsko določenem roku. Prav tako pa nima možnosti uspeha s pritožbo zoper izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na zavrženje tožbe. Čeprav so bile v vmesnem obdobju sodne počitnice, to na tek roka v konkretni zadevi ni vplivalo, saj gre za zadevo v zvezi z dodelitvijo BPP, ki se v skladu z ZBPP smatra kot nujna zadeva. Tako zaključuje, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, zato je njegovo prošnjo ob upoštevanju prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je upravičen do BPP. Meni, da je izpodbijana odločba napačno obrazložena, saj je njegova pritožba razumna ter v celoti utemeljena z verjetnim izgledom za uspeh. Zatrjuje, da gre očitno za kršitev njegovih pravic. Poudarja, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo oziroma s samim seboj. V 6. točki obrazložitve izpodbijane odločbe je namreč navedeno, da je organ »štel, da se je prosilec najkasneje dne 23. 3. 2021 seznanil z odločitvami sodišča«. Opozarja, da je upravni spor sprožil v 30 dnevnem roku od vročitve sodnega pisanja, kot to določa pravni pouk v odločbi Bpp 1383/2020, ki mu je bila vročena 23. 3. 2021. Predlaga, naj sodišče vpogleda v zadevo I U 615/2021 in v spis Bpp 1383/2020. Navaja, da je bil upravičen tudi do inštituta vrnitve zadeve v prejšnje stanje, saj je v postopku z medicinskimi dokazi, ki predstavljajo nedvomno opravičljiv razlog, dokazal, da se z odločbo Bpp 1383/2020 ni mogel seznaniti vse do 23. 3. 2021. V času njene vročitve, ki je bila 15. 7. 2020 vložena v hišni predalčnik, se je namreč nahajal v tujini, in sicer v Bosni in Hercegovini, zato fikcija vročitve ni nastala. Opozarja, da se je 13. 7. 2020 dokazano udeležil sodnega postopka v tujini, tako da tedaj in tudi kasneje omenjene odločbe ni mogel prejeti ni se z njeno vsebino seznaniti. Če bi se z njo seznanil, bi še isti dan sprožil upravni spor. Nepravilna je tudi obrazložitev izpodbijane odločbe v 8. točki, saj sodni roki poleg letnih počitnic od 1. 8. 2020 do 15. 8. 2020 niso tekli tudi med 16. 11. 2020 in 31. 1. 2021 ter med 1. 4. 2021 in 11. 4. 2021. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu za BPP v ponovni postopek.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

4. Na naroku za glavno obravnavo je tožnik ponovil, da vztraja pri svojih navedbah in predlaganih dokazih. Zatrdil je, da izpolnjuje tako materialni kot objektivni pogoj za dodelitev BPP ter da je upravičen do inštituta vrnitve zadeve v prejšnje stanje oziroma ima za to vsaj verjetne možnosti za uspeh s pritožbo. Sodišču je predlagal izdajo zamudne sodbe, ker toženka na tožbo ni odgovorila.

5. Na naroku za glavno obravnavo je pooblaščenka toženke ponovila, da vztraja pri ugotovitvah izpodbijane odločbe, to je da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je 2. 12. 2021 sprejelo sklep I U 1643/2021-9, da o zadevi odloča sodnica posameznica, saj gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje (razlog po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1). Ugotovilo je namreč, da se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti izpodbijane odločbe, sprejete na podlagi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki je predmet obširne in ustaljene sodne prakse. Tako je senat sklenil, da so izpolnjeni pogoji po navedeni določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

7. Na naroku za glavno obravnavo 19. 4. 2022 niti tožnik niti pooblaščenka toženke sestavi sodišča nista ugovarjala.

**Dokazni sklep**

8. Na naroku za glavno obravnavo je sodišče vpogledalo vse listine v upravnem spisu, to je v spisu BPP 153/2021 ter v naslednje listine v sodnem spisu I U 615/2021: - tožba na list. št. 1 - odgovor na tožbo na list. št. 5 - tožnikova pripravljalna vloga na list št. 7 in 8 - sklep I U 615/2021-8 s 5. 7. 2021 na list. št. 9, 10 in 11 - tožnikova pritožba na list. št. 14 in 15 - poziv tožniku I U 615/2021-13 s 23. 8. 2021 na list. št. 17 - sklep I U 615/2021-14 s 30. 9. 2021 na list št. 18, 19 in 20 - tožnikova pritožba na list. št. 23 in 24 - sklep Vrhovnega sodišča v navedeni zadevi I Up 221/2021 s 25. 11. 2021 na list št. 26, 27 in 28 - odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani BPP 1383/2020 (priloga A1 in A2), to vse iz spisa I U 615/2021, vpogled v katerega je tožnik predlagal. 9. V tožbi predlagana vpogleda v spisa Bpp 1383/2020 in I U 614/2021 je sodišče zavrnilo kot nepotrebna. Sporno vprašanje v predmetnem sporu je namreč vprašanje verjetnosti uspeha pritožbe prosilca za BPP, ki pa je odvisno od (ne)pravočasnosti vložitve tožbe in predloga za vrnitev v prejšnje stanje, omenjeni zadevi pa teh vprašanj ne obravnavata. Vpogleda v navedena spisa za odločitev sodišča v obravnavani zadevi tako nista potrebna.

10. Kot nepotreben je sodišče zavrnilo tudi dokazni predlog poizvedovanja pri Vrhovnem sodišču RS o teku procesnih rokov, saj gre za dejstvo, ki je sodišču poznano. Posledično poizvedbe s tem v zvezi niso potrebne.

**K odločitvi sodišča**

11. Tožba ni utemeljena.

12. Med strankama je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS št. I U 615/2021-8 s 5. 7. 2021, s katerim je zavrglo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1383/2020 s 17. 6. 2020. 13. Organ za BPP je v izpodbijani odločbi v zvezi z razlogi za svojo odločitev pravilno izhajal iz 24. člena ZBPP, prvi odstavek katerega določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni »očitno nerazumna« oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno […] vlagati v postopku pravna sredstva. Pojem »očitne nerazumnosti« je opredeljen v tretjem odstavku te določbe, in sicer se šteje, da je zadeva »očitno nerazumna«, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem […] ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Gre za t. i. objektivni pogoj za upravičenost do BPP.

14. Temu nasprotno objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen, če očitno ni nobenih izgledov, da bi tožnik z zahtevkom lahko uspel in zato ni razumno sprožiti pritožbenega postopka. Nerazumnost zahtevka oziroma nemožnost uspeha je podana, ko uveljavljana pravica ugasne (tako tudi: sodba VSRS I Up 636/20051).

15. Sodišče uvodoma še pojasnjuje, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kolikor ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Navedeno pomeni, da se v upravnem sporu primarno uporabljajo določbe ZUS-1. Šele v primeru, da ZUS-1 določenega instituta ne ureja, se subsidiarno uporabijo določbe ZPP. Institut vrnitve v prejšnje stanje je urejen tako v ZPP kot v ZUS-1. Ker je slednji predpis v razmerju do prvega specialnejši, določbe ZUS-1 prevladajo nad določbami ZPP (lex speciais derogat legi generalis). Sklicevanje tožnika na določbe ZPP v zvezi z institutom vrnitve v prejšnje stanje zato ni pravilno. Tudi sicer sodišče na zatrjevano pravno podlago ni vezano (iura novit curia).

16. ZUS-1 določa, da je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan upravni postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je v skladu z ZUS-1 treba vložiti v 8 dneh od dne, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je predlagatelj zamudil rok, če pa je za zamudo izvedel šele pozneje, pa od dne, ko je izvedel za zamudo (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). Po treh mesecih od dneva zamude vrnitve v prejšnje stanje v vsakem primeru ni več mogoče predlagati (četrti odstavek 24. člena ZUS-1). Tožnik nosi dokazno breme, da s standardom verjetnosti dokaže okoliščine, ki utemeljijo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

17. Iz navedenega sledi, da je za rešitev v predmetnem sporu treba ugotoviti, ali je v času vložitve tožnikove tožbe in zahteve za vrnitev zadeve I U 615/2021 v prejšnje stanje: že potekel 8 dnevni rok za vrnitev zadeve v prejšnje stanje iz 24. člena ZUS-1; že potekel 30 dnevni rok za vložitev tožbe iz 28.č člena ZUS-1.V ta namen je predhodno treba ugotoviti, kdaj je bila tožniku izpodbijana odločba vročena ter kdaj je tožnik vložil tožbo in zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje2. 18. V konkretnem primeru je bila v navedeni zadevi izpodbijana odločba tožniku s fikcijo na podlagi tretjega in četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) vročena 14. 7. 2020. Tega dejstva ne zanika nobena od strank, zaradi česar ga sodišče šteje za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP). To pomeni, da se je 30 dnevni rok za vložitev tožbe v navedenem upravnem sporu iztekel 13. 8. 20203. Tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da je navedeno odločbo prejel 23. 3. 2021. Iz tega sledi, da se je najkasneje tega dne (dejansko) z njo seznanil ter da je subjektivni 8 dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iztekel 31. 3. 2021; objektivni 3 mesečni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa je iztekel 13. 11. 2020. 19. Tožnik je tožbo in predlog za vrnitev zadeve v prejšnje stanje vložil 19. 4. 2021, kar je po izteku tako subjektivnega kot objektivnega roka. Posledično sta bila tožnikova tožba in predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložena prepozno.

20. Ker sta tako rok za vložitev tožbe v upravnem sporu kot rok za vložitev predloga za vrnitev zadeve v prejšnje stanje prekluzivna, je tožnik z iztekom obeh rokov izgubil pravico izpodbijati odločbo oziroma zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Zamuda prekluzivnega roka narekuje zavrženje, zato je Upravno sodišče RS s sklepom I U 615/2021-8 s 5. 7. 2021 pravilno zavrglo tožbo in predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

21. Na potek rokov za vložitev tožbe in predloga za vrnitev zadeve v prejšnje stanje zaradi narave postopka dodelitve BPP ne vpliva dejstvo, da so od 1. 8. do 15. 8. 2020 trajale sodne počitnice in tudi ne čas, ko zaradi pandemije covid-19 procesni roki niso tekli. Tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) resda določa, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo. Vendar pa iz tega pravila izvzema zadeve iz drugega odstavka 83. člena ZS. Ena od teh izjem so zadeve, za katere tako določa zakon. Eden takšnih zakonov je ZBPP, ki v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Posledično je bila predmetna zadeva izvzeta iz prekinitve teka procesnih rokov. Ker niti sodne počitnice niti čas, ko procesni roki zaradi pandemije covid-19, na tek roka za vložitev tožbe oziroma predloga za vrnitev v prejšnje stanje niso vplivale, se tožnik nanje ne more uspešno sklicevati.

22. Ker je zamudil preklizivni rok za vložitev tožbe in predloga za vrnitev zadeve v prejšnje stanje, za njegovo pritožbo ne obstajajo verjetni izgledi za uspeh. Posledično je izpodbijana odločba, ki je prošnjo za dodelitev BPP na podlagi 24. člena ZBPP zavrnila, pravilna in zakonita. Izrek izpodbijane odločbe ne nasprotuje obrazložitvi oziroma samemu sebi. Tožnikove pravice z izpodbijano odločbo niso kršene.

23. Ker je sodišče po vsem povedanem presodilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni, izpodbijana odločba pa zakonita in pravilna, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Opozoriti je treba na (nebistveno) razliko med citiranim in obravnavanim primerom. Medtem ko je v citiranem primeru sodišče nerazumnost zahtevka ugotovilo zaradi izteka zastaralnega (materialnega) roka, je v obravnavanem primeru sporen iztek prekluzivnega (procesnega) roka. Razlika med obema rokoma je med drugim v njunih učinkih; z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (izpolnitveni zahtevek), prekluzija pa povzroči prenehanje pravice same. Če je zahtevek nerazumen ob prenehanju izpolnitvenega zahtevka, je toliko bolj (a fortiori a minori ad maius) nerazumen ob prenehanju pravice. Poleg tega imata zastaranje in prekluzija v kontekstu obstoja objektivnega pogoja za upravičenost do BPP v bistvenem enake učinke. Iz tega razloga je citirana sodna odločba uporabljiva tudi v obravnavanem primeru. 2 Če je tožnik to storil prepozno, je vtoževana pravica ugasnila, za uspeh tožnikove pritožbe pa posledično ni verjetnih izgledov, zaradi česar tožnik do BPP ni upravičen. 3 Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je prekluziven in ni podaljšljiv, čeravno se je tožnik z vsebino akta seznanil šele kasneje. Varovalka za tovrstne situacije predstavlja ravno institut vrnitve zadeve v prejšnje stanje, ki pa je zaradi varovanja pravne varnosti in zaupanja v pravo vezan na krajši (prav tako prekluzivni) rok.