Jedro

Pravica do vrnitve na delo po 35. čl. ZTPDR je vezana na iztek funkcije oz. iztek prvega mandata. Ob ponavljanju mandatov ali v primeru prehoda na drugo funkcijo delavec zadrži pravico do vrnitve le, če o tem obstaja dogovor z delodajalcem oz. če delavec po vsakokratnem izteku mandata ali funkcije delodajalca obvesti o tem, da si pridržuje pravico do vrnitve na delo po 35. čl. ZTPDR tudi po izteku naslednjega mandata ali funkcije.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi: a) Zavrne se tožbeni zahtevek tožnika, ki glasi: "Ugotovi se, da je bila tožena stranka Republika Slovenija, Upravna Enota M. dolžna razporediti tožečo stranko S. T. na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe od 3.4.1995 dalje. Tožena stranka je dolžna tožniku vpisati delovno dobo za čas od 3.4.1995 do 26.10.1995 in za čas od 1.4.1997 do 1.8.1998 v delovno knjižico, mu obračunati plačo za obdobje od 3.4.1995 do 26.10.1995 v neto višini 103.346,00 SIT in za obdobje od 1.4.1997 do 1.8.1998 v neto višini 162.919,00 SIT, odvesti prispevke in davke ter nato tožniku izplačati plačo oz. prikrajšanje pri plači v skupni višini 2.127.550,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od: - zneska 103.346,00 SIT od 10.05.1995 do plačila, - zneska 103.346,00 SIT od 10.06.1995 do plačila, - zneska 103.346,00 SIT od 10.07.1995 do plačila, - zneska 103.346,00 SIT od 10.08.1995 do plačila, - zneska 103.346,00 SIT od 10.09.1995 do plačila, - zneska 103.346,00 SIT od 10.10.1995 do plačila, - zneska 103.346,00 SIT od 10.11.1995 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.05.1997 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.06.1997 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.07.1997 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.08.1997 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.09.1997 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.10.1997 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.11.1997 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.12.1997 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.01.1998 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.02.1998 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.03.1998 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.04.1998 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.05.1998 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.06.1998 do plačila, - zneska 87.758,00 SIT od 10.07.1998 do plačila in - zneska 87.758,00 SIT od 10.08.1998 do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila." b) Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 18.900,00 SIT v 8 dneh pod izvršbo.

2. Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 50.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.11.2002 dalje do plačila v 8 dneh pod izvršbo.

Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku po ugotovitvi, da je tožena stranka dolžna razporediti tožnika na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe od 3.4.1995 dalje in mu vpisati delovno dobo za čas od 3.4.1995 do 26.10.1995 in za čas od 1.4.1997 do 1.8.1998 v delovno knjižico, mu obračunati plačo za obdobje od 3.4.1995 do 26.10.1995 v neto višini 103.346,00 SIT in za obdobje od 1.4.1997 do 1.8.1998 pa v neto višini 162.919,00 SIT, odvesti prispevke in davke ter nato tožniku izplačati plačo oz. prikrajšanje pri plači v skupni višini 2.127.550,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot so razvidni iz 2. odst. izreka izpodbijane sodbe. Poleg tega je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 190.770,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožnika zavrne in mu naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožene stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe sodišča druge stopnje do plačila. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je odločilo o zahtevku po vrnitvi na delo, prekoračilo tožbeni zahtevek, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožnik je namreč v pripravljalni vlogi z dne 6.6.2000 tožbeni zahtevek modificiral tako, da zahteva samo ugotovitev, da je tožena stranka bila dolžna razporediti tožnika na delovno mesto, ki ustrezi stopnji njegove izobrazbe. Poleg tega pa je tudi pooblaščenka tožnika na obravnavi dne 5.4.2000 izjavila, da tožnik nima reintegracijskega zahtevka. Tožena stranka se ne strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je pravna naslednica Občine M., saj upravna enota od bivše občine ni prevzela nalog, ki jih je do leta 1883 opravljal tožnik na Z. Nadalje je po mnenju tožene stranke sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo pri presoji 35. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 14. člena Zakona o funkcionarjih v državnih organih, ko je ugotovilo, da prejemanje nadomestila ne izključuje pravice do vrnitve na delovno mesto, kljub temu, da tožnik prejšnjega delovnega mesta ni zasedel že od 31.12.1982. Sodišče prve stopnje je tudi napačno ugotovilo, da je tožena stranka prevzela vse bivše sodelavce tožnika iz Z., saj je tožnik izpovedal, da je glavnino delavcev prevzela tožena stranka, nekaj pa jih je prevzela tudi lokalna skupnost. Sodišče tudi ni obrazložilo, kako je obračunalo prisojene stroške tega postopka, zato sodbo v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter na podlagi 2. odst. 350. člena ZPP glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava.

Pritožbeno sodišče najprej soglaša z odločitvijo in razlogi sodišča prve stopnje o tem, da je v tem sporu podana pasivna legitimacija tožene stranke, zato v izogib ponavljanju ne navaja še enkrat razlogov za takšno odločitev. Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede zmotne uporabe 35. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90). Po presoji sodišča prve stopnje iz določbe citiranega člena izhaja časovno neomejena dolžnost bivših delodajalcev do sprejema delavcev po izteku funkcionarskih mandatov nazaj na delo, s čimer pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Določba 35. čl. ZTPDR določa, da se ima delavec, ki je izvoljen oz. imenovan na samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo, zaradi katere mora začasno prenehati z delom, pravico v 30 dneh po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal, vrniti se na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica. Po stališču pritožbenega sodišča je pravica do vrnitve na delovno mesto v skladu s citirano določbo vezana na iztek posamezne funkcije oz. zagotavlja delavcu pravico do vrnitve po izteku enega mandata, kasneje pa le, če o tem obstaja dogovor med delavcem in delodajalcem oz., če je delavec po izteku vsakega posameznega mandata delodajalca vsaj obvestil o tem, da si pridržuje pravico do vrnitve na delo po 35. čl. ZTPDR tudi po izteku naslednjega (večkratnega) mandata. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v sklepu z dne 10.2.1998, ko je enkrat že odločalo v tej zadevi in pri tem tudi opredelilo okoliščine, ki naj jih sodišče prve stopnje ugotovi v novem sojenju, predno bo ponovno odločilo o zahtevku (obstoj dogovora o pravici do vrnitve po večkratnem mandatu oz. vsaj obvestilo delodajalcu). V skladu z 212. in 215. čl. ZPP, ki opredeljujeta pravilo o dokaznem bremenu, bi moral obstoj teh okoliščin izkazati tožnik, ki pa v postopku ni niti zatrjeval, da sta tak dogovor ali obvestilo obstajala. Glede na to, da si tožnik po izteku prvega mandata oz. vsakokratnega mandata na funkcijah ni izrecno zagotovil vrnitve na delo k delodajalcu vsaj v smislu obvestila, da na podlagi določbe 35. čl. ZTPDR računa z vrnitvijo na delo tudi po prenehanju nove funkcije, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku na podlagi te zakonske določbe priznalo pravice iz delovnega razmerja tudi po izteku tožnikovega mandata na večkratnih funkcijah. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je v času, ko je tožnik nastopil prvo funkcijo in ob prenehanju te funkcije veljal Zakon o združenem delu (Ur.l. SFRJ št. 53/76), ki je v 148. čl. vseboval enako določbo kot 35. čl. ZTPDR.

Na podlagi 4. točke 358. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče ob dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, na podlagi prikazanega razumevanja določbe 35. čl. ZTPDR, na pritožbo tožene stranke sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek kot neutemeljen v celoti zavrnilo.

Ker tožnik s tožbo ni uspel, je dolžan povrniti toženi stranki stroške postopka pred sodiščem prve stopnje (154. čl. ZPP). Sodišče je toženi stranki priznalo stroške pristopa na obravnavo dne 8.5.2001 in 5.4.2001 (2 krat 80 točk) in stroške sestave pripravljalne vloge z dne 17.4.2001 (50 točk), kar ob upoštevanju vrednosti točke na dan zadnje glavne obravnave (90,00 SIT) znaša 18.900,00 SIT. Stroške je sodišče odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo.

Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato je upravičena tudi do povrnitve priglašenih pritožbenih stroškov v znesku 50.000,00 (500 točk po 100,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe pritožbenega sodišča dalje do plačila, tožnik pa mora sam kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP).