Jedro

Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (stanje po poškodbi levega stopala v obliki odprtega zloma leve petnice, raztrganini in odrgnini kože ter raztrganini na glavi).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) plača 20.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 8. 2019 dalje ter mu povrne pravdne stroške. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. S sklepom je prvostopno sodišče ustavilo postopek zaradi delnega umika tožbe.

2. Toženka v pravočasni pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper sodbo ter da uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo celotnega tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje sodniku sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na to, da toženka v pritožbi navaja, da se pritožuje zoper celotno sodbo, kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje tudi zoper zavrnilni del sodbe, s katerim je v postopku uspela, gre pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da toženka sodbo izpodbija zgolj v delu, v katerem ni zmagala v sporu, torej le v delu, s katerim je bila pod I. točko izreka obsojena na plačilo in na povrnitev pravdnih stroškov (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

5. Pritožbeni očitek o postopkovni kršitvi zaradi nasprotja med izrekom o pravdnih stroških in obrazložitvijo sodbe, v kateri je navedeno, da je stroške dolžna povrniti tožeča stranka, ni utemeljen. Iz sodbenih razlogov, iz katerih jasno izhaja, do povrnitve katerih stroškov sta stranki upravičeni, je namreč razvidno, da je v obrazložitvi sodbe prišlo do očitne pisne pomote (328. člen ZPP). Ker zato sodba nima kakšnih takšnih pomanjkljivosti, zaradi katerih preizkus sodbe ne bi bil možen, kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

6. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v odmero denarne odškodnine za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo v obliki telesnih bolečin, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter duševnih bolečin zaradi skaženosti je v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

7. Podroben dejanski obseg tožniku nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov od 6. do 9. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Na tem mestu gre izpostaviti le, da je gre za stanje po poškodbi levega stopala v obliki odprtega zloma leve petnice, raztrganini in odrgnini kože ter raztrganini na glavi.

8. S pritožbeno izpodbijano odmero denarne odškodnine na znesek 30.000,00 EUR za telesne bolečine, 20.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter 3.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti je prvo sodišče pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine. Pritožbeno sodišče glede na konkretne okoliščine zato nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine, saj prvo sodišče ni v preveliki meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin, kot to izpostavlja pritožba. Glede na to, da je bolečinsko obdobje trajalo sedem mesecev, pri čemer so bile zaradi zdrobljene kosti prve tedne po poškodbi bolečine izrazito močne, da so tudi za Sudeckovo atrofijo značilne izredno hude bolečine, da so še vedno prisotne lahke občasne bolečine, ter da iz izvedeniškega mnenja izhaja možnost poslabšanja, tožnik, ki je bil ob škodnem dogodku star 59 let, pa je zaradi deformirane noge, ki je tudi objektivno močno zaznavna, je odmerjena odškodnina primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Tudi znesek denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Odmerjeni znesek 53.000,00 EUR, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, pomeni 39,9 takratne povprečne neto plače (= 1.327,70 EUR; Uradni list RS št. 13/2021). Pri tem tožnik v odgovoru na pritožbo pravilno izpostavlja, da pritožbeno izpostavljene zadeve iz sodne prakse (II Ips 646/2009, VIII Ips 182/2013, II Ips 275/2008 ter II DoR 247/2012) niso primerljive. Prav tako ni primerljiva zadeva II Ips 2/2013, ker je šlo za drugačne poškodbe.

9. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

10. Toženka ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali v zvezi s pritožbo, s katero ni uspela. Je pa dolžna tožniku povrniti potrebne stroške, ki so mu nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo, v katerem se je do njenih pritožbenih navedb argumentirano opredelil (165., 154. in 155. člen ZPP).

11. Tožnikovi potrebni stroški znašajo 466,65 EUR (odmera razvidna iz specificiranega stroškovnika v spisu na listovni številki 105). V kolikor toženka tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s to sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje - občna seja VSS, 13. 12. 2006).