Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
2. 10. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alenke Strniša in Jožeta Strniše iz Dolenjskih Toplic na seji dne 2. oktobra 2003
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 35/97) se v delu, ki ureja morfološko enoto 060 II B/2, zavrne.
1.Pobudnika živita na območju morfološke enote 060 II B/2 v Dolenjskih Toplicah in izpodbijata Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki ureja to morfološko enoto. Navajata, da v bližini njunega doma "Tabor mladih Mojca" izvaja hrupne dejavnosti v nezakonito zgrajenih objektih. Izpodbijani del Odloka naj bi omogočil legalizacijo teh objektov in gradnjo novih, kar bo poslabšalo življenjske pogoje na območju. Osnutek Odloka naj pred sprejemom ne bi bil javno razgrnjen in javno obravnavan, zato je Odlok v neskladju z določbami 36. do 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN). Pri izdelavi lokacijske dokumentacije naj investitor ne bi upošteval, da Krajevna skupnost gradnji objektov nasprotuje. Lokacijska dokumentacija naj tudi ne bi upoštevala naravnih lastnosti prostora, zmogljivosti objektov, njihov pričakovan vpliv na okolje in dopustne odmike od parcelnih mej.
2.Občina Dolenjske Toplice odgovarja, da je postopek priprave in sprejemanja Odloka tekel še v Mestni občini Novo mesto. Ta pojasnjuje, da je Odlok sprejela sočasno s spremembami prostorskega plana. Na podlagi javnega razpisa naj bi strokovne podlage za osnutka obeh aktov izdelala družba Acer. Osnutka aktov naj bi bila javno razgrnjena od 19. 1. 1996 do 19. 2. 1996 in v prizadetih krajevnih skupnostih javno obravnavana od 29. 1. 1996 do 13. 2. 1996. Dne 5. 2. 1996 naj bi bila njuna javna obravnava tudi v takratni Krajevni skupnosti Dolenjske Toplice. Javnost naj bi bila o tem seznanjena, saj so v Uradnem listu Republike Slovenije in lokalnem časopisu pravočasno objavili sklep o njuni javni razgrnitvi in javni obravnavi. V času javne razgrnitve osnutka Odloka naj bi krajani dali pripombe, do katerih so bila zavzeta stališča, njihove sprejete pripombe pa so bile vključene v besedilo Odloka. Mestna občina Novo mesto pojasnjuje, da Odlok v 5. členu načrtuje povečanje obravnavane morfološke enote.
3.Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah ZUN, ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1). Prehodna oziroma končna določba 173. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih ureditvenih pogojev, zato Odlok še velja.
4.Odlok je sprejel Občinski svet bivše Občine Novo mesto, vendar se na podlagi 135. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/99) uporablja v tej občini.
5.Po 37. členu ZUN je bilo treba osnutek Odloka javno razgrniti. Na podlagi 38. člena ZUN se je med javno razgrnitvijo osnutek akta tudi javno obravnaval. Po 39. členu ZUN je bil dolžan pristojni organ obravnavati pripombe z javne razgrnitve in javne obravnave in do njih zavzeti stališča. Na podlagi teh stališč se je osnutek akta dopolnil, pridobila so se soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti ter pripravile druge potrebne tehnične rešitve. Tako dopolnjeni osnutek je obravnaval in sprejel Občinski svet.
6.Osnutek Odloka je bil javno razgrnjen v času od 19. 1. 1996 do 19. 2. 1996 in v Krajevni skupnosti Dolenjske Toplice tudi javno obravnavan dne 5. 2. 1996. Do pripomb krajanov so bila zavzeta stališča in na njihovi podlagi je bil izdelan dopolnjeni osnutek Odloka, ki ga je sprejel Občinski svet. Odlok torej očitno ni v neskladju z določbami 37. do 39. člena ZUN. Kolikor se navedbe pobudnikov nanašajo na lokacijsko dokumentacijo, pa je ta po 55. členu ZUN predstavljala le podlago za izdajo lokacijskega dovoljenja za območja, ki so se urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji, in ni bila predpis. Ustavno sodišče zato za njeno oceno ni pristojno.
7.Po ustaljeni ustavnosodni presoji se pravica do zdravega okolja varuje s standardi, ki veljajo za gradnje, in s standardi oziroma z normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Do škodljivega poslabšanja okolja bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih gradenj. Tega splošno zatrjevanje pobudnikov, da bodo dejavnosti v objektih, katerih gradnja je načrtovana z Odlokom, poslabšale življenjsko okolje (72. člen Ustave), ne izkazuje.
8.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.
9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj